Predmet: Uvod v metodologijo znanstvenoraziskovalnega dela

1. Predmet: Uvod v metodologijo znanstvenoraziskovalnega dela Nosilec: dr. Friderik Klampfer

2. Študentske obveznosti Opravljene seminarske vaje (pogoj za pristop k izpitu) in pisni izpit (6 izpitnih rokov, po 2 v zimskem, letnem in jesenskem izpitnem obdobju) Primerki preteklih izpitnih pol so na ogled na spletu: http://filo3.pfmb.uni-mb.si/gradiva/UMZRDIzpitiZResitvami.doc Pri končni oceni se upošteva tudi prizadevnost in splošen odnos do predmeta.

3. Glavni tematski sklopi (1) Znanstveno raziskovanje – cilji in metode, dialektični značaj znanosti, osrednja vloga argumenta(cije) v znanosti, potreba po razvijanju sposobnosti kritičnega mišljenja (2) Argument – prepoznavanje, rekonstrukcija, dopolnjevanje, diagramiranje, ocenjevanje (3) Vrste argumentov – deduktivni in induktivni argumenti (4) Zmote – formalne in neformalne zmote v sklepanju (5) Definicije – namen definiranja, vrste definicij, pravila definiranja (6) Naravni zakoni – naravni zakoni vs. družbene konvencije, splošne trditve in naravni zakoni, klasifikacija pojavov, pojem naravne vrste, vloga naravnih zakonov v znanstvenih razlagah (7) Razlage – pojem razlage oz. razlagalne hipoteze, vrste razlag, merila za njihovo ocenjevanje, znanstvene vs. psevdoznanstvene razlage (8) Vzroki – pojem vzroka oz. vzročne zveze, vrste vzrokov, metode odkrivanja vzrokov

4. Cilji pouka UMZRD Cilj pouka UMZRD je vzgojiti kritične, samostojno misleče posameznike, sposobne zastavljati relevantna raziskovalna vprašanja o poljubno izbrani temi, v njej odkrivati teoretične in praktične raziskovalne probleme, jih jasno in natančno formulirati, zbrati in oceniti podatke, ki so relevantni za njihovo rešitev, pri njihovem tolmačenju ustvarjalno uporabiti abstraktne ideje in teorije, z zadostno, zdravo, reprezentativno in relevantno evidenco podpreti predlagane odgovore, sklepe in rešitve, jih oceniti s pomočjo za znanstveno disciplino ustreznih meril in standardov, se domisliti alternativnih rešitev, razlag in teorij, po potrebi pretresti njihove podmene, implikacije in praktične posledice ter učinkovito in razumljivo s svojimi mislimi in spoznanji v obliki različnih vrst poročil seznaniti druge.

5. Predpostavke pouka UMZRD Usposabljanje za znanstveno delo kar tako, nasploh, brez upoštevanja nedvomno pomembnih razlik med znanstvenimi disciplinami, sloni na dveh predpostavkah: (i) določene strukture in elementi (namen, problem ali zastavljeno vprašanje, domneve, opredelitev pojmov, empirična podlaga, sklepanje od premis/evidence k zaključkom, implikacije in posledice, ugovori iz različnih zornih kotov ipd.) so prisotni v vsakem razmišljanju, ne glede na specifično temo, vsebino oz. (teoretični ali praktični) raziskovalni problem, ki ga sproži (ii) določene intelektualne vrednote, vrline in merila (jasnost, natančnost, doslednost, relevantnost, zdrava evidenca, tehtni razlogi, globina, širina in poštenje) so univerzalne ter kot take presegajo ozke meje posameznih disciplin.

6. Izpitna literatura 1 • (1) Osnovni študijski viri • W.C. BOOTH & IDR., THE CRAFT OF RESEARCH, CHICAGO: THE • UNIVERSITY OF CHICAGO PRESS, 1995. • J. BREGANT, S. GARTNER & F. KLAMPFER, ?????? • U. ECO, KAKO NAPIŠEMO DIPLOMSKO NALOGO, LJUBLJANA: VALE- • NOVAK, 2003. • R.M. MARTIN, SCIENTIFIC THINKING,ONTARIO: BROADVIEW • PRESS, 1997. • D. ŠUSTER, MOČ ARGUMENTA: LOGIKA IN KRITIČNO RAZMIŠLJANJE, • MARIBOR: PEDAGOŠKA FAKULTETA, 1998. • A. THOMSON, CRITICAL REASONING. A PRACTICAL INTRODUCTION,2. • IZDAJA, LONDON & NEW YORK: ROUTLEDGE, 2002. • J. BREGANT & B. VEZJAK, ZMOTE IN NAPAKE V ARGUMENTACIJI, • MARIBOR: SUBKULTURNI AZIL, 2007.

7. Izpitna literatura (nad.) (2) DOPOLNILNA LITERATURA (A) SPLOŠNI UVODI V ZNANSTVENO METODO IN KRITIČNO MIŠLJENJE M. Cohen & E. Nagel, Uvod u logiku i naučni metod, Beograd, 1977. T. Gilovich, How we Know What isn't so. The Fallibility of Human Reason in Everyday Life, New York: The Free Press, 1991. J. Nolt & D. Rohatyn, Theory and Problems of Logic, New York: McGraw-Hill, 1988. B. Porter, The Voice of Reason. Fundamentals of Critical Thinking, New York: Oxford University Press, 2001. T. Schick ml. & L. Vaughn, How to Think About Weird Things. Critical Thinking for a New Age, New York: McGraw Hill, 2002. M. Shermer, Why People Believe Weird Things. Pseudoscience, Superstition and Other Confusions of Our Time, New York: Henry Holt, 2002.

8. Izpitna literatura (nad.) (B) UVODI V METODOLOGIJO POSAMEZNIH ZNANSTVENIH DISCIPLIN T.L. Baker, Doing Social Research, New York: McGraw-Hill, 1988. S. Flere, Sociološka metodologija, Maribor: Pedagoška fakulteta, 2000. N. Toš & M. Hafner-Fink, Metode družboslovnega raziskovanja, Ljubljana: FDV, 1997. (C) PRIROČNIKI ZA RAZISKOVANJE IN IZDELAVO RAZISKOVALNIH POROČIL C. Bazerman, The Informed Writer, Boston: Houghton Miffilin Co., 1989. R.A. Day, How to Write and Publish a Scientific Paper, Cambridge: Cambridge University Press, 1993. N. Fabb, How to write Essays, Dissertations and Theses in Literary Studies, London: Longman, 1993. B. Greetham, How to Write Better Essays, New York: Palgrave, 2001. D. Poniž, Esej in šolski esej, Zavod za šolstvo in šport, 1993.

9. Osrednja vloga argumenta(cije) v znanosti Znanstvenike povezuje (ali pa bi jih vsaj morala) skupna ambicija – spoznati, odkriti in sporočiti resnico o tem ali onem vidiku (našega izkustva) sveta (če je le mogoče, preden to uspe drugim). Seznam posamičnih in splošnih dejstev, razmerij, procesov in dogajanj, ki si jih znanstveniki prizadevajo natančno opisati, pojasniti in razumeti, je potencialno neskončen: o zgradbi/ustroju fizičnega sveta, dobičku prodajalcev na sezonskih razprodajah, zakonitostih elektromagnetnih valovanj, lomu svetlobe, kompleksnosti čustvenega življenja primatov, zaznavanju oblik in barv, vzrokih za revščino v Južni Ameriki, dejavnikih, ki krojijo odločitve in obnašanje potrošnikov, stereotipih in predsodkih, pogojih za pripis moralne in/ali kazenske odgovornosti,

10. spremembah v stališčih do homoseksualnosti, razvoju jezikovne sposobnosti pri otrocih, nevrozah in psihozah, irskem gospodarskem čudežu v devetdesetih letih 20. stoletja, najbolj perečih ekoloških problemih, spanju in sanjah, obremenjenosti zaposlenih mater, vlogi pozitivne samopodobe pri učnem uspehu, gibanjih svetovnih finančnih trgov, nastanku vesolja, mehanizmu šale, družbeni mobilnosti v komunistični Sovjetski zvezi, telesnih in duševnih razlikah med spoloma, določilih mednarodnega pomorskega prava, vzrokih za bliskovit vzpon in zaton nacizma, njegovim političnim in ideološkim izvorom in navdihom,

11. vrstah in pogostnosti kršitev cestno-prometnih predpisov na naših cestah, vplivu emisij toplogrednih plinov na segrevanje zemeljskega ozračja, oddaljenosti posameznih zvezd in planetov, številu, vrstah in vzrokih za vojaške spopade v 15. stoletju, odklonskih vedenjskih motnjah, simbolni funkciji hrane v različnih kulturah, osnovnih delcih materije, pomenu družbenega ugleda za zdravje ljudi, razsežnostih izumiranja rastlinskih in živalskih vrst … in še in še bi lahko naštevali.

12. Znanstven pristop k temi Da bi bila obravnava poljubne teme znanstvena, mora izpolnjevati nekaj preprostih zahtev: 1. Predmet raziskave mora biti dovolj natančno in jasno določen, da ga bodo lahko prepoznali tudi drugi. 2. Raziskava mora o svojem predmetu odkriti nekaj novega, izvirnega, izzivalnega, prelomnega, nekaj, kar bo v preostali raziskovalni srenji vsaj sprva vzbudilo nejevero, dvom in nezaupanje.

13. 3. Raziskava mora tovrstne dvome, ugovore in pomisleke predvideti in vnaprej pomiriti tako, da navede evidenco, ki potrjuje resničnost delovne hipoteze (pa ne samo to, znanstveni dialog mora spodbuditi s tem, da nakaže, s kakšnimi prihodnjimi raziskavami in odkritji bi jo lahko dodatno podkrepili ali pa, nasprotno, dokončno razveljavili); 4. Raziskava mora biti za druge raziskovalce koristna v smislu, da jim pomaga poglobiti razumevanje določenega pojava (predmeta proučevanja) oz. odpraviti motečo vrzel v znanju o njem.

14. Dialektični/dialoški značaj znanosti Med evidenco, dokaznim gradivom (rezultati skrbnega opazovanja, merjenja ali izvedenega eksperimenta, statističnimi podatki, osebnim izkustvom itd.) in delovno hipotezo (opisom dejstev in medsebojnih razmerij, klasifikacijo ali diagnozo pojava, poskusom njegove razlage, identifikacijo njegovih vzrokov in učinkov, znanstveno teorijo itd.) vedno zija večji ali manjši prepad (strokovno se temu reče »nezadostna določenost teorije z evidenco«).

15. Ker je torej z eno in isto evidenco pogosto združljivih več alternativnih, medsebojno izključujočih se hipotez, je znanstvena razprava venomer živ dialektični proces, v katerem skušajo znanstveniki na razumen način, z navajanjem razlogov, dokazov ali evidence druge prepričati v svoj prav – da so natančneje opisali dejstva, bolj ustrezno tolmačili rezultate ankete ali eksperimenta, natančneje izmerili opazovane količine, izbrali primernejše metode, ponudili popolnejše razlage ali razvili boljše teorije. V jedru vsake resne znanosti je tako raziskovalni argument – navajanje, tehtanje in zavračanje razlogov, zaradi katerih raziskovalec verjame, da je njegova hipoteza pravilnejša od hipotez njegovih predhodnikov in sodobnikov in da bi mu morali zato po skrbnem premisleku ti dati prav.

16. Faze znanstveno-raziskovalnega procesa I. Načrtovanje projekta 1. Izbira teme 2. Od teme k raziskovalnim vprašanjem 3. Od raziskovalnih vprašanj k raziskovalnemu problemu 4. Od raziskovalnih vprašanj k virom

17. Faze znan.-raz. procesa (nad.) II. Izvedba projekta 5. Uporaba virov (kritično branje, povzemanje, organizacija zapiskov) 6. Izdelava raziskovalnega argumenta 6.1. Formuliranje glavne trditve/teze in podpora zanjo 6.2. Trditve in evidenca/dokazna snov 6.3. Jamstva 6.4. Oslabitev izhodiščne trditve/teze

18. Faze znan.-raz. procesa (nad.) III. Poročilo o izvedbi in rezultatih raziskovanja 7. Priprave na pisanje osnutka 8. Izdelava grobega osnutka 9. Vizualna komunikacija (členjenje besedila, grafične predstavitve,…) 10. Popravljanje zgradbe besedila in argumenta 11. Popravljanje sloga 12. Naslov, uvod in povzetek

19. Argument(acija) – opredelitev Argument je množica propozicij, od katerih ene (t.i. premise argumenta) podpirajo druge (t.i. sklep(i) argumenta). Propozicija je miselna vsebina trdilnega stavka v povednem naklonu. Bolj preprosto rečeno, propozicije so misli, ki jih tovrstni stavki izražajo. Argumenti so osnovne enote argumentacije, procesa, v katerem skušamo druge na razumen način, z navajanjem razlogov ali evidence, ki podpira(jo) naše stališče, sogovornike ali bralce, ki so do naše trditve zadržani, prepričati v svoj prav.

20. V znanosti gre za izmenjavo idej, misli, prepričanj, stališč, teorij, itd. Ker je cilj znanstvenega raziskovanja spoznanje resnice o svetu, nas bodo primarno zanimale propozicije/trditve, stavki torej, ki opisujejo določena dejstva (posamezne pojave, razrede pojavov, procese, odnose med količinami,…) oz. zatrjujejo ali zanikajo njihov obstoj. Samo stavki, ki izražajo propozicije, so torej lahko resnični ali neresnični in samo taki stavki lahko nastopajo v vlogi premis in sklepov argumentov. Trdilni stavek “Vrata so odprta.” izreka ali nekaj resničnega ali nekaj neresničnega o svetu, velelni “Odprite vrata!” in vprašalni “Ali so vrata odprta?” pa ne.