OSNOVNA ŠOLA PRIHODNOSTI

1. OSNOVNA ŠOLA PRIHODNOSTI OSNOVNA ŠOLA PRIHODNOSTI Vračanje v krog

2. KompetencePriporočilo EU in sveta EU Sporazumevanje v maternem jeziku Sporazumevanje v tujih jezikih Matematične kompetence Digitalna pismenost Učenje učenja Socialne in državljanske kompetence Samoiniciativnost in podjetnost Kulturna zavest in izražanja

3. Dejavniki pri vseh ključnih kompetencah Kritično mišljenje Ustvarjalnost Dajanj pobud Reševanje problemov Ocena tveganj Sprejemanje odločitev Konstruktivno obvladovanje čustev

4. Ciljne vrednosti EU 85% 22 - letnikov naj bi imelo vsaj srednješolsko izobrazbo Odstotek 15 - letnikov, ki dosegajo nizke rezultate v pismenosti naj bi se znižal pod 20% Skupno število diplomantov naj bi se na študijskih smereh matematika, naravoslovje in tehnologija povečalo za vsaj 15% Odstotek tistih, ki zgodaj zapustijo šolanje naj bi se zmanjšal pod 10% Udeležba prebivalstva v vseživljenjskem učenju v populaciji med 25 in 64 leti naj bi znašala vsaj 12,5%

5. Kje smo? Odstotek 22-letnikov, ki imajo vsaj srednješolsko izobrazbo se giblje okoli 90% kar je več kot ciljna vrednost EU do 2010 Odstotek 15 letnikov, ki dosegajo nizke rezultate v bralni pismenosti je manjši od ciljne vrednosti Slovenija je med državami z najnižjim odstotkom osipa pri dijakih starih med 15-19 let ( 4. mesto v vseh državah OECD ) Slovenija ni dosegla cilja 15% povečanja vpisa v naravoslovne , matematične in tehnološke znanosti

6. Kje smo? Vključenost otrok v vrtce v prvem starostnem obdobju – 40,8%, v drugem starostnem obdobju pa 79,5 % Delež srednješolcev glede na generacijsko kohorto je 98%. Vpis v nižje in srednje poklicne programe upada. Vpis v poklicno tehnično izobraževanje pa ostaja enak. Delež vsega prebivalstva med 19. in 23.letom, ki študij nadaljuje je 48,2 %

7. Kje smo? Dosežki slovenskih učencev pri naravoslovju je višji od poprečja OECD Pri matematiki smo nad poprečjem OECD Napredek v primerjavi z letom 2001 se kaže tudi v bralni pismenosti učencev

8. Kakšnega človeka si želimo? Vodljivega Discipliniranega Ustvarjalnega Spoštljivega Redoljubnega Obvladanega Predvidljivega Kritičnega Avtonomnega Kreativnega Sodelovalnega Ubogljivega Samozavestnega Iniciativnega Odgovornega Optimističnega

9. Ključne naloge šole Prenos funkcij – znanj ( samo osrednji koncepti neke stroke) Prenos vrednot Orientacija v svetu Osvobajanje

10. Od ………….. k ……… Točno določen urnik Predpisana literatura Cilji in standardi znanja za vsako leto šolanja Razred, individualno delo, usmerjenost na učenca Prenos znanja Skupinsko delo Predmetno načrtovanje Od individualnega k skupini Odprt, fleksibilen urnik izbirna literatura Cilji in standardi znanja za triado v kombinaciji z individualiziranimi pričakovanimi rezultati Usmerjenost na skupino, individualne potrebe Prenos znanj- samo konceptualni artefakti, iskanje, organiziranje znanja Sodelovalno učenje Med predmetno načrtovanje – projektno delo in učenje Od skupine k individualnemu

11. Od…………k…….. Kopičenje nepovezanih znanj Učenje “klasičnih”vrednot Evropocentričnost Znanje v funkciji “napredka” Poznavanje ključnih artefaktov Prenos ključnih vrednot ob spoštovanju različnosti Orientacija v svetu Osvobajanje

12. Kompetence učiteljev Široko znanje ( naloga Univerze) Vseživljenjsko učenje ( naloga stroke in MŠŠ) Učitelj ima znanja s področja procesov in metod učenja ( usmerjanje, vodenje, delovanje skupine, individualne potrebe) - ZRSŠ Usposobljen za projektno delo - ZRŠŠ Zna uporabljati IKT in organizira delo z uporabo IKT ( MŠŠ) Avtonomen Karizmatičen, ki zna vspodbuditi navdušenje za osvajanje novih znanj

13. Prioritete MŠŠ v prihodnosti Vrtci – brezplačnost in 100% zajetje ( izenačevanje možnosti) OŠ – novi standardi znanj, cilji ( triade) v kombinaciji z individualiziranimi pričakovanimi rezultati, fleksibilni predmetnik, projektno učenje, zgodnje učenje tujega jezika Več kompetenc učiteljev pri poučevanju( nova pedagoška spoznanja, nove metode, vseživljenjsko učenje, uporaba IKT, računalnik na mizo, pripravništvo, mentorstvo, part time upokojevanje, prenova napredovanja) V dogovoru s PF več predmetni študij in več modulov – kadrovski razvoj Prenos nekaterih funkcij na stroko ( poklicno usmerjanje, otroci s posebnimi potrebami – nova doktrina…) Več učiteljeve avtonomije ( pri poučevanju, izbiri metod in načinov, pristopov, zmanjševanje administracije) Vodenje – razmejitev dveh funkcij - poslovne, pedagoške Nosilci sprememb - pravičnejši sistem nagrajevanja za ravnatelje, direktorje, vodje javnih zavodov (uspešnost)

14. Krasni novi svet Poznavanje osnovnih znanj in potreba po vključevanju novih spoznanj Spoštljiv odnos do vsega živega Odnos do okolja Redukcija potreb Osveščenost o sebi Socialni čut Odgovornost do prihodnjih generacij

15. Vračanje v krog Od posamičnih do kompleksnih znanj Od samosti k odnosu Ob spoštovanju individualnosti k skupinskemu Od iskanja razlik k iskanju skupnega Od nenehnega hitenja - nazaj k sebi, v sebe Tehnološki razvoj podrediti uravnavanju ravnotežja z naravo Oblikovati nov krog – osrediščiti se

16. 0svobajanje Spoznanja in vedenja dajo sposobnost videti nove dimenzije Osmislimo svet v kateme živimo, osmislimo svoje bivanje Korenine in krila