POSLOVNE STRATEŠKE USMERITVE V PREDVIDENEM KRAJINSKEM PARKU DRAGONJA - zaključno poročilo -

1. POSLOVNE STRATEŠKE USMERITVE V PREDVIDENEM KRAJINSKEM PARKU DRAGONJA- zaključno poročilo - dr. Igor Jurinčič, ISTRA Škofije in Matjaž Primc, PANGEA

2. Osnovna ideja in faze projekta OSNOVNA IDEJA PROJEKTA: • Na podlagi primerjave z uspešnimi turističnimi destinacijami s podobnimi značilnostmi ugotoviti kritične dejavnike uspeha, se na podlagi teh primerjati z »najboljšimi« ter z implementacijo uspešnih poslovnih praks narediti strateški načrt za uspešen razvoj turistične destinacije krajinski park Dragonja. 1. faza (prvo poročilo): • Analiza stanja turistične ponudbe in razvojnih potencialov območja 2. faza (zaključno poročilo): • Vključitev dobrih poslovnih praks v načrt ter izdelava marketinške strategije destinacije

3. Glavne ugotovitve prvega poročila • Izjemen potencial projektnega območja z vidika naravne in kulturne dediščine (naravna dediščina doline reke Dragonje v kombinaciji z kulturnim izročilom) • Z vidika trženja je ponudba vinskih kleti najbolj razvit sklop sekundarne turistične ponudbe, ki je v nekaterih primerih že sedaj globalno konkurenčen • Relativno razvit je tudi osnovni produkt segmenta gostiln in restavracij • Ostali ponudbeni sklopi z vidika trženja med seboj bistveno ne izstopajo, v nekaterih sklopih se pojavljajo primeri dobrih poslovnih praks (Turistična kmetija Mahnič, Studio Lan). Po številu so ostali ponudbeni sklopi skromneje zastopani kot sklopa vinskih kleti ter gostiln in restavracij • Število “osmic” je zaradi stroge zakonodajo skromno (samo 2 ponudnika) • Skromno je razvita in razdelana dodatna ponudba pri vseh ponudbenih sklopih (razen izjem npr.: Vinska klet Santomas)) • Območje praktično ni vključeno v turistične aranžmaje turističnih agencij (identificirana sta bila samo dva takšna aranžmaja: “A taste of Countryside” ter ogled Kopra in Marezig) • Za območje ni izdelanega turističnega vodiča, obstoječi vodiči, ki so na trgu, zahtevajo vsaj delno poznavanje območja • Možnosti za nadgradnjo projekta pri kandiranju za sredstva v okviru projektov RPP, RRP in CAMP

4. Vsebina zaključnega poročila • Analiza stanja na turističnem trgu • SWOT ANALIZA • Cilji in vizija destinacije • Trženjska strategija • Razvoj nekaterih produktov s primeri dobrih poslovnih praks • Povezovalni subjekt in njegove naloge

5. Analiza stanja na turističnem trgu • Slovenska Istra: • ima skoraj 30% vseh slovenskih namestitvenih zmogljivosti (cca. 22.000 ležišč) (2003) • Obalne občine ne razpolagajo s turističnimi kmetijami z nastanitvami (2003) • Ocena števila ležišč na širšem območju doline Dragonje (2006): 70 ležišč • Izrazito sezonsko gibanje gostov (trend se v zadnjih letih zmanjšuje na račun igralniškega, kongresnega (Portorož) in “seniorskega” turizma (Izola) • Stagnacija števila nočitev v letih (2002 – 2004) z izjemo MO Koper

6. PREDNOSTI izjemne naravne in kulturne vrednote geografski položaj in ugodna klima kakovostna tipični produkti in storitve že obstoječe dobre poslovne prakse ter sledenje tržnim trendom (vinarji) možnosti čezmejnega sodelovanja (črpanje sredstev EU) že obstoječa športna in rekreacijska infrastruktura SLABOSTI nejasno, nepovezano in skromno trženje tako destinacije, kot posamezne ponudbe destinacije skromna ali neobstoječa turistična in druga infrastruktura (skupni degustacjski prostori, trgovina s tipičnimi produkti, info-turistične točke,…) neizdelani prostorski načrti in nedefinirana raba prostora relativno skromna sekundarna turistična ponudba (prenošišča, dodatna ponudba, gostilne v osrednjem delu, kvalitetne etnološko-turistične prireditve) nepovezanost ponudnikov (skromen networking) skromno in razdrobljeno trženje storitev in produktov stroga zakonodaja na nekaterih področjih (npr.: »osmice«) primanjkovanje finančnih sredstev za večje projekte (skromne privatne in javne investicije), nerešeno lastniško pravno stanje velikega dela nepremičnin območje trenutno nima formalne zaščite SWOT ANALIZA

7. PRILOŽNOSTI ustanovitev varovanega območja (ena od oblik, ki jo predvideva ZON) povečanje povpraševanje po alternativnih možnostih oddiha možnosti pri kandidiranju za sredstva v okviru državnih programov in programov EU ustanovitev razvojno-turistične agencije razvoj, izgradnja in vzdrževanje obstoječe in manjkajoče turistične infrastrukture ter izdelava spremljajočih orodij oživitev vinske ceste razvoj in trženje eko-turizma ter turizma v povezavi z Naturo 2000 NEVARNOSTI nevarnost masovnega turizma v prihodnosti (degradacija prostora) nadaljevanje nereda z vidika urejanja prostora - dokončna degradacija kulturne dediščine problem razpršenega in prepletenega lastništva tako stavb kot zemlje nasprotovanja lokalnih prebivalcev konkurenca bližnjih turističnih območij zapleteni in dolgotrajni postopki priprave dokumentacije in registracije dejavnosti nevarnost pretiranega ukvarjanja z okoljem brez zadostnega poudarka na družbi in posledično na človeku opuščanje nekaterih še ohranjenih obrti, pridelkov in produktov padanje števila prebivalstva na območju izgradnja plinskega terminala v Tržaškem zalivu premalo pobud mladih za (turistične) dejavnosti na podeželju SWOT ANALIZA

8. Dolina Dragonje - destnacija z ohranjeno in bogato naravo ter kulturno dediščino, poznana po kakovostnih vinih, oljčnem olju ter lokalnih kulinaričnih dobrotah pripravljenih iz lokalnih proizvodov na naravi prijazen način. Destnacija ponuja mir, kakovostne turistične storitve ter edinstveno doživetje istrskega podeželja. Vizija turistične destinacije dolina Dragonje

9. Kvantitativni cilji

10. Ključna dejavnika za uresničitev ciljev • Ustanovitev zavarovanega območja (po ZON-u) • krajinski oz. regijski park Dragonja • Ustanovitev povezovalnega subjekta – organizacije (podjetje ali G.I.Z.)

11. IZHODIŠČA Gospodarski subjekti poskrbijo najprej za trženje svojih proizvodov in storitev. Financiranja programov celovite turistične ponudbe je strošek, ki ga niso pripravljeni sprejeti Za učinkovito trženje in tržno prepoznavnost je potrebno razviti (Silič, 2002): prepoznavno podobo specializirano turistično ponudbo prepoznavne izdelke in prireditve simbol kot element celostne grafične podobe Primarni cilj: ustvariti prepoznavnost turistične ponudbe med turisti in povečati obisk ter potrošnjo na celotnem območju Izdatke za trženje prilagajati glede na povratni odziv Smernice za uspešno trženje destinacije

12. večinoma živijo v mestu hodijo na (vikend) izlete v naravo so ekološko in kulturno osveščeni si želijo miru izven mestnega vrveža in želijo prosti čas preživeti aktivno ne marajo “klasičnega” masovnega turizma in si želijo kvalitetnejših in pristnejših izkušenj prisegajo na zdrav način življenja cenijo tradicijo in s tradicijo povezane produkte zanima jih lokalno kulturno izročilo, lokalne posebnosti in zgodovina Segmenti kupcev: Prebivalci mest družine z otroci, poslovni partnerji obalnih podjetij, ljudje tretjega življenskega obdobja, gostje v bližnjih turističnih središčih, ljubitelji vin in kulinarike, kolektivi podjetij v okviru „team building” izletov in obiskov, ljubitelji narave) organizirane skupine (društva upokojencev, sindikati, ljubitelji vina in kulinarike, klubi managerjev...) tuji turisti gostje iz sosednjih držav (Italija, Hrvaška) Dijaki in študentje (ekskurzije) Prisegajoči na zdrav način življenja (bolniki, nekdanji bolniki, športniki,...) protokolarni gostje Ciljni kupci - obiskovalci

13. NARAVNE VREDNOTE S PRIPADAJOČO KULTURNO KRAJINO IN KRAJINSKIMI POSEBNOSTMI • VINSKI TURIZEM in OLJČNO OLJE Nosilni (prepoznavni) produkti

14. Cenovno pozicioniranje

15. Tržne poti- temeljiti na skupnem nastopu (na ravni destinacije oz. ponudbenih sklopov) – boljši pogajalski pogoji NEPOSREDNE ALI DIREKTNE TRŽNE POTI spletna stran, direktna pošta (katalogi), lastni prodajni agentje in lobisti, predstavitve na sejmih in prireditvah, oglaševanje v medijih POSREDNE ALI INDIREKTNE TRŽNE POTI turistične agencije oz. organizatorji potovanj, posebni posredniki (hoteli, TICi,…) Tržno komuniciranje – pogoj je izgradnja blagovne znamke destinacije in povezovanje (znotraj ter izven destinacije) Tržne poti in tržno komuniciranje

16. Razvoj vinskega turizma (pokrajina Toscana) Združevanje ponudnikov na ravni vinorodnih pokrajin ter celo celotne države (Movimento turismo del vino) Promocija vinskega turizma skozi organizacijo kvalitetnih dogodkov na višji ravni Aktiven razvoj, upravljanje in trženje vinskih cest Iskanje tržnih niš (La notte di San Lorenzo) Tržno komuniciranje prilagojeno ciljnim kupcem, ki ne verjemejo “klasičnemu reklamiranju” Implementacija primerov dobrih poslovnih praks (dr. Igor Jurinčič)

17. Trženje oljčnega olja s primeri dobrih praks iz Italije Prek 30 nazivov originalnega porekla v Italiji Razvoj krovnih blagovnih znamk konzorcijev (npr.: Gallo Nero in Laudemio) Razvoj prodajnih poti (primer Olio Carli – prodaja preko spleta in telefona) Implementacija primerov dobrih poslovnih praks

18. Turizem na kmetiji (primer dobre poslovne prakse – turistična kmetija in vinska klet Santomas) Gradnja razpoznavnosti na nosilnem produktu Razvoj dodatne ponudbe (torkla, sprehajalne poti, katering, park ob kmetiji za oddih, razgledni stolp, shranjevanja vina, vodeni ogledi kleti in vinogradov, …) Profesionalno trženje ponudbe (komercialist) ter razvoj dizajna in blagovne znamke Turistična kmetija kot povezovalec in spodbujevalec razvoja turistične ponudbe v svojem kraju (prenočitve, ponudba tipičnih produktov, organizacija prireditev za turiste in domačine,…) Uspešnost pri pridobivanju sredstev EU Implementacija primerov dobrih poslovnih praks

19. Eko-turizem v parku ter razvoj destinacije (primer dobre prakse KP Logarska dolina) Podjetje za upravljanje, trženje in razvoj destinacije (Logarska dolina, d.o.o.) Vzpostavitev informativno turističnih centrov na projektnem območju (TIC). Poenoteno trženja in poenotenje CGP-ja, usmerjevalnih in informativnih tabel ter drugega informativnega materiala. Ureditev druge turistične in komunalne infrastrukture. Centralna koordinacija in svetovanje pri organizaciji krajevnih turističnih prireditev. Spodbujanje oblikovanja novih turističnih proizvodov Oblikovanje turističnih aranžmajev za različne ciljne skupine (enodnevnih in dvodnevnih izletov). Svetovanje partnerjem pri pripravi novih storitev in ponudb Zaračunavanje vstopnine za (tuja) motorna vozila, ki vstopajo v osrednje območje parka, Izgradnja parkirišč za motorna vozila - izdelava ureditvenega načrta za območje Izdelava osnovnih info materialov (vstopni prospekt, internetne strani) na katerih so potrebne informacije o dovoljenih in nezaželenih aktivnostih, Uvedba alternativnih prevozov znotraj parka (sposoja kolesa, prevoz s konjsko vprego, eko-avtobus,…), Nadzor nad tistimi skupinami obiskovalcev, ki postajajo moteči za okolje in domačine (gobarji in drugi nabiralci, gorski kolesarji na neoznačenih poteh, kršilci predpisov – kurjenje odprtih ognjev v naravi, idr). Implementacija primerov dobrih poslovnih praks

20. Turizem in Natura 2000 (primer dobre prakse Sečoveljske soline) Podjetje za upravljanje, trženje in razvoj destinacije (Soline - Pridelava soli, d.o.o.) Vzpostavitev informativno turističnih centrov na projektnem območju ter na vhodih v KP z različnimi predstavitvami in informacijami o Naturi 2000, Oblikovanje posebne blagovne znamke v okviru krovne blagovne znamke v povezavi z Naturo 2000 Poenoteno trženje in poenotenje CGP-ja usmerjevalnih in informativnih tabel ter drugega informativnega materiala, Postavitev usmerjevalnih in informacijskih tabel o Naturi 2000, Oblikovanje in prodaja tipičnih izdelkov pod enotno blagovno znamko (odkupovanje surovin in polizdelkov od domačih pridelovalcev), Oblikovanje specializiranih turističnih aranžmajev v povezavi s tematiko NATURA 2000 za različne ciljne skupine (šole, zavode, podjetja, društva), Oblikovanje adrenalinskih in doživljajskih itinerarijev (horse safari, treking ob in po reki s čolni, treking in kolesarjenje po stranskih poteh,…). Vzpostavitev nadzorne službe Zaračunavanje vstopnine za obiskovalce oz. motorna vozila, ki vstopajo v osrednje območje parka, Izdelava osnovnih info materialov v več jezikih o pomenu varovanja območja ter informacije o Naturi 2000 (vstopni prospekt, internetne strani) na katerih so potrebne informacije o dovoljenih in nezaželenih aktivnostih, Implementacija primerov dobrih poslovnih praks

21. Predlagana oblika: Gospodarska družba (d.d. ali d.o.o.) G.I.Z. (konzorcij) Zakon o javno-zasebnem partnerstvu kot vodilo pri ustanavljanju Naloge: Upravljanje oz. tesna povezanost z upravljavcem zavarovanega območja Marketinške aktivnosti Iskanje finančnih virov in potencialnih vlagateljev Spodbujanje izgradnje infrastrukture in izdelave turističnih promocijskih materialov Trženje destinacije in posameznih produktov Povezovanje turistične ponudbe Izobraževanje potencialnih ponudnikov in spodbujanje podjetništva Povezovalni subjekt in njegove naloge

22. Hvala za pozornost!dr. Igor Jurinčiče-mail: igor.jurincic@guest.arnes.si Matjaž Primc, univ.dipl.ekon.e-mail: matjaz@pangea-info.org