URESNIČEVANJE ČLOVEKOVIH PRAVIC OBOLELIH IN ONEMOGLIH

1. Okrogla miza DS PRAVICE STAREJŠIH URESNIČEVANJE ČLOVEKOVIH PRAVIC OBOLELIH IN ONEMOGLIH DUNJA OBERSNEL KVEDER MARTIN TOTH

2. Spoštovanje človekovih pravic bolnih in onemoglih Načela zagotavljanja človekovih pravic v zvezi z zdravjem uresničujejo posamezne države na različne načine in sicer z ustrezno gospodarsko, socialno, davčno, okoljsko, zaposlitveno in drugimi politiki. Zdravstveno in z njo povezano socialno varnost prav tako uresničujejo na različne načine. V srednji Evropi je najbolj znan model socialnih zdravstvenih zavarovanj, ki ga poznamo tudi v Sloveniji.

3. Značilnosti socialnega zdravstvenega zavarovanja - solidarnost med mladimi in starimi, zdravimi in bolnimi, premožnejšimi in socialno šibkejšimi, - enakost v obveznost in pravicah, vsak prispeva enak delež svojega dohodka in uveljavlja pravice v odvisnosti od utemeljenih potreb; - odsotnost razlikovanja med ljudmi, pravičnost glede dostopnosti, obravnave ali na druge značilnosti, - visoka stopnja varstva pravic zavarovanih oseb

4. Spoštovanje temeljev socialnega zavarovanja - je v interesu vsega prebivalstva; - vpliva na varnost, počutje in zadovoljstvo ljudi; - prispeva k napredku in razvoju družbe - je še posebej v interesu starejših , ki so potencialno bolj izpostavljeni možnosti, da zbolijo in da stroški zdravljenja ogrozijo njihovo socialno varnost in eksistenco

5. Uresničevanje načel javnega zdravstvenega zavarovanja je naloga države Ta zagotavlja delovanje sistema z zakonodajo, z organizacijo javne zdravstvene dejavnosti, vzpostavitvijo javnega zdravstvenega zavarovanja, z ekonomskimi pogoji za dostopnost do storitev krepitve, ohranitve in povrnitve zdravja, za uresničevanje načel solidarnosti, nediskriminatornosti in varstvo pravic.

6. Najpogostejša kršenja načel solidarnosti - omogočanje (pravno in v praksi!) izmikanja izpolnjevanju obveznosti do javnega zavarovanja (neplačevanje prispevkov s strani zavezancev!) - omogočanje neupravičenih razlik v obveznostih (prispevne osnove in stopnje!), „socialna kapica“ Vse to gre v škodo drugih, vpliva na omejevanje dostopnosti do storitev, na uresničevanje zakonsko predpisanih pravic in varnost bolnih, onemoglih in socialno šibkejših

7. Te nedoslednosti vplivajo na spoštovanje pravic bolnih - zmanjšujejo materialne okvire za uresničevanje pravic; - zmanjšujejo dostopnost do zdravstvenih storitev in primerne obravnave; - povečujejo obremenitve drugih, - neredko povzročajo in vodijo v „samoplačništvo“ tudi za storitve, ki jih zagotavlja javni sistem

8. Solidarnostni zdravstveni sistem naj bi bil javni in nepridobitni Javni sistem ne bi smel zasledovati ciljev večjega dohodka, temveč čim večjega zadovoljevanja potreb ljudi in doseganja čim boljšega zdravja. V pridobitno naravnanem sistemu ni mogoče zagotoviti ustrezne zdravstvene in socialne varnosti bolnih in onemoglih ali vsaj ne vseh. Zato mora biti javni sistem jasno ločen in razmejen od privatnega sistema, po virih, stroških, prihodkih, sredstvih, izvajalcih itd.

9. Še več je kršenja pravic na individualni ravni Gre za pojave kot so: - nespoštovanje čakalne liste in dobe; - neopravičene zahteve po doplačilih za „nadstandard“, - preusmerjanje pacientov v samoplačniške ambulante; - odklanjanje pacientov, ker je „program že dosežen;

10. In kako ukrepati za varstvo pravic ? 1.Dosledno pravno in dejansko uresničevanje načel socialnih zavarovanj in javne zdravstvene dejavnosti ter nalog države ter ZZZS 2. Boljši in učinkovitejši nadzor, inšpekcije 3. Boljše informiranje pacientov o njihovih pravicah; pomoč s strani društev, organizacij itd. 4. Učinkovitejše varstvo pravic pri izvajalcih in v zavarovanju 5. Javno objavljanje primerov kršitev in opozarjanje javnosti na le te