Bendict Anderson ZAMIŠLJENE SKUPNOSTI

1. Bendict AndersonZAMIŠLJENE SKUPNOSTI Saša Bedenk, Klavdija Intihar, Tjaša Jereb, Špela Juršič, Nika Ogorevc, Tina Poljšak

2. BENEDICT RICHARD O‘GORMAN ANDERSON • ameriški politolog • rojen 26. avgusta 1936 v Kunmingu na Kitajskem • leta 1957 diplomiral na Cambridgeu v Veliki Britaniji

3. indonezijske študije na Cornell University, kjer si je pridobil svoj doktorat • poučeval na Cornell University kot specialist za vzhodno Azijo. • najbolj je znan po svoji knjigi Zamišljene skupnosti

4. Teorija o narodu, kot zamišljeni (utopični) skupnosti:- pripadniki naroda nikdar ne spoznajo vseh svojih sočlanov- a obstaja predstava o povezanosti v skupnost.

5. KULTURNE KORENINE (NACIONALIZMA) Nacionalizem moramo razumeti ne le v zvezi z uzaveščenimi političnimi ideologijami, ampak z velikimi kulturnimi sistemi iz časa pred njim. - religijska skupnost (edinstvenost jezika) • dinastično kraljestvo (organiziranost življenja okrog centra)

6. IZVORI NACIONALNE ZAVESTI (Avtor poudari, da je zavest narodnosti, danes najbolj univerzalno veljavna vrednota političnega življenja.) -tiskarski kapitalizem (tiskanje tudi v domačih jezikih) - vpliv reformacije (Luther; obsežna bralna javnost) - sprememba pomena latinskega jezika Medsebojno učinkovanje KAPITALIZMA+TEHNOLOGIJE TISKA +RAZLIČNOSTIČLOVEŠKIH JEZIKOV vzpostavi možnost za nastanek nove oblike zamišljene skupnosti.

7. STARI IMPERIJI, NOVE NACIJE • Anderson omeni 2 dejavnika nastanka in razlikovanja: • jezik (Brazilija, ZDA, španske kolonije) • politični krst nižjih razredov (Nairn)

8. model potovanja: romanje (Rim, Meka, Benares) • homines novi • pojav Evroazijcev, Evroafričanov, Evroameričanov • 18. stoletje – TISKARSKI KAPITALIZEM

9. STARI JEZIKI, NOVI MODELI • ˝nacionalni tiskani jeziki˝ • napredek šol, univerz merilo napredka nacionalizma • buržoazija • Kaj so zamišljene stvarnosti? • http://www.youtube.com/watch?v=4TaFDKAptIo&feature=related

10. državljanstvo v Republiki Sloveniji • narodne manjšine • vpliv jezika na razvoj nacij • svetovni jeziki

11. URADNI NACIONALIZEM IN IMPERIALIZEM • Uradni nacionalizem (Seton-Watson): zlitje nacije in dinastičnega imperija. Razvil se je kot odgovor na ljudska nacionalna gibanja v 19. stoletju. • Trije različni modeli: Rusija (rusifikacija) Škotska (anglizacija) Japonska (japonizacija) • Ti nacionalizmi niso bili uradno mogoči, dokler se niso pojavili ljudski jezikovni nacionalizmi, saj so bili po svojem bistvu 'odgovor' vladajočih skupin, ki sta jim grozila izobčenje iz ljudskih zamišljenih skupnosti.

12. SSKJ nacionalizem kot: »prepričanje o večvrednosti lastnega naroda in prizadevanje za uveljavitev njegovih koristi ne glede na pravice drugih narodov”. • Predsednik Danilo Türk je 29. oktobra 2008 na slovesnosti po vojaški vaji na Počku dejal, da država, »ki nima dobre in sposobne vojske, ne more veljati za varno. Država, ki ne zagotovi svoje varnosti, pa ne more biti spoštovana. Mi pa želimo biti varni in spoštovani, zato moramo imeti domoljubje in vojsko, ki nam to domoljubje zagotavlja.« • Sedanji premier Borut Pahor je po 7. kongresu SD dejal, da so vsi kandidati za volitve v evropski parlament »prepričani patrioti« (to zlahka prevedemo v »prepričani domoljubi«) in »da je ob pripadnosti stranki pomembna tudi pripadnost in lojalnost državi, iz katere se prihaja, in da, ko pridejo navzkriž strankarski in nacionalni interesi, nacionalni vedno zmagajo«. • Franc Rode, je zmagal s pozivom k večanju rodnosti: »Fantje in dekleta, odgovornost do naroda se prične v postelji.«

13. PRIMERI MEDIJEV • Merkatorjevi prodajalci nasprotno mislijo, da se nacionalnost (kot vse drugo) začne v njihovem najboljšem sosedu. Z akcijo Slovenska košarica spodbujajo: »… slovensko proizvodnjo na nacionalni ravni, saj z njim dolgoročnospodbujamo domačo proizvodnjo in uveljavitev nacionalnih blagovnih znamk. S tem udejanjamo nacionalno odgovornost Mercatorja kot največjega slovenskega trgovca ter njegov pomen v slovenskem gospodarstvu.” • Goran Vojnović: Čefurji raus, v intervjuju za Dnevnik pravi: “V Evropi se danes zato lahko počutite svobodne in neogrožene le, če niste Rom, Jud, Maročan, Albanec ali Pakistanec. V nasprotnem primeru vam seveda najrazličnejši demokratično izvoljeni "javni uslužbenci" vseskozi grozijo z omejevanjem vaših pravic, nadziranjem vaše vere in podobnim. Grozijo vam, da vas bodo tako ali drugače postavili v položaj drugorazrednega državljana.”

14. PATRIOTIZEM & RASIZEM • PATRIOTIZEM (SSKJ) --- ljubezen do domovine, naroda, države; rodoljubje, domoljubje • Kulturni proizvodi nacionalizma: poezija, proza, glasba, likovna umetnost, itd. • Narava politične ljubezni je lahko razbrana iz načina, kako opisujemo npr. združba, očetnjava, Vaterland, patria; dom, domovina, Heimat nekaj, na kar smo NARAVNO navezani

15. NACIONALNI INTERES za večino ljudi je bistvo naroda v tem, da ne poznajo interesa npr. velike vojne tega stoletja bile so “izjemne” zaradi velikega števila ljudi, ki so bili pripravljeni žrtvovati svoje življenje --- moralna vzvišenost umiranja za domovino

16. JEZIK je primordialen: ne moremo mu določiti rojstnega datuma • posebna vrsta sodobne skupnosti, do katere nas lahko pripelje samo jezik, skozi poezijo in pesmi (nacionalne himne) • npr. nacionalne himne izkušnja simultanosti, povezuje nas zamišljeni glas • Nacija kot historična določenost in kot skupnost, ki je zamišljena v jeziku: odprta in hkrati tudi zaprta

17. Nair trdi, da rasizem in antisemitizem izhajata iz nacionalizma oz. fašizma. Je to res??? • Sanje o rasizmu izhajajo iz ideologije razreda in ne iz ideologije naroda (prepričanja o božanskem poreklu vladarjev, modro/belokrvnost oz. neomadeževana plemenitost pri aristokracijah. Rasizem in antisemitizem se manifestirata znotraj nacionalnih meja

18. Uradni naciolnalizem: je najpogosteje reakcija ogroženih dinastičnih in aristokratskih skupin (višjih razredov) na ljudski vernakularni nacionalizem • Kolonialni rasizem (kot vodilna prvina koncepcije “imperija”) = dinastična legitimnost + nacionalna skupnost

19. DISKRIMINACIJA • diskriminacija v Sloveniji • kje? • odziv državnih aparatov • odziv diskriminiranih • reševanje, zmanjševanje problema

20. Ministrstvo za kulturo RS se obnaša rasistično. Kaže na visoko stopnjo rasizma v Sloveniji nasproti narodom nekdanje skupne države. Tam, kjer so ljudje na pol Slovenci diskriminacija ni toliko očitna, tam, kjer so ljudje potomci obeh neslovenskih staršev, pa Slovenci izvajajo načrtni rasizem. Ustvarjeno je vzdušje, po katerem so pripadniki narodov drugih republik manj vredni in zato jim je potrebno dati manj pravic kot drugim. Urad za narodnosti Republike Slovenije je prikrival raziskavo o številčnosti manjšin iz bivše Jugoslavije, zato da ne bi rabila dajati tem ljudem pravic. Slovenija je poleg italijanske in madžarske manjšine dala pravice le še Romom. Zahodne države opozarjajo Slovenijo, naj podeli manjšinske pravice tudi pripadnikom nekdanje SFRJ, pa tega Slovenija ne stori, ampak namerno zavlačuje zadeve. Ti ljudje so v podrejenem položaju, zaničevani, podcenjeni. Celo Romi so, čeprav so civilizacijsko manj razviti v očeh Slovencev in velikokrat storilci nasilja in kriminala, postali bolj vredni kot narodi nekdanjih republik SFRJ.

21. PATRIOTIZEM • = ljubezen do domovine, naroda, države • Zdravljica, Triglav, prekmurska gibanica, lipa, človeška ribica občutek sreče • Ali smo danes še pripravljeni umreti za domovino? • rasizem

22. Marta Gregorčič: “Aktualni diskurz domoljubja v Sloveniji je po formi in v praksi nacionalizem in ne patriotizem, saj je izključevalen, agresiven, ne poudarja lokalnih, pokrajinskih idr. raznolikosti, pač pa se napaja v homogenosti, enotnosti, istosti in kot tak izključuje, marginalizira in nenehno preverja dominantno vlogo 'slovenstva'.« Po njenih raziskavah se Slovenija po vrednosti indeksa patriotizma umešča nad svetovno in evropsko povprečje – 2. mesto med evropskimi državami (za Turčijo). V Sloveniji je bilo leta 2005 zaupanje v pripadnike drugih nacionalnosti izjemno majhno. Vrednost indeksa patriotizma se znižuje, tudi v Sloveniji, vendar zelo počasi. »S strpnostjo in z domišljijsko vzgojo lahko prispevamo k zmanjšanju patriotizma oziroma nacionalizma.« Krizne razmere v družbi so godne za porajanje nacionalističnih in drugih ksenofobnih občutij, ki lahko nevarno natrgajo družbene vezi in še bolj marginalizirajo drugačne po rodu, narodnosti, spolu ... (»kdo komu odjeda kruh«).

23. SLOVENSKI DOMOLJUBNI PREGOVORI • http://www.youtube.com/watch?v=GtFv5JlGC4Q&feature=PlayList&p=836CADA383E9D6F9&playnext_from=PL&index=0&playnext=1 NOSTALGIČNA REKLAMA ZA SLOVENIJO • http://www.mojvideo.com/video-slovenija-moja-dezela-nostalgicna-reklama-za-slovenijo/1ae7bf4ec4bd78275bb9

24. SLOVENIJA IN EU • Slovenija je vstopila v EU 1. Maja 2004 • za državo pomembni mejniki: uvedba evra, vstop v shengensko območje, predsedovanje Svetu EU. • Enako kot je vstop in prvih 6 let članstva v EU pomembnih za Slovenijo je prvi maj 2004 pomenil prelomnico tudi za EU. Skupaj s Slovenijo je EU sprejela še devet drugih držav Srednje in Vzhodne Evrope. Ta širitev EU pa ni bila le največja, ampak predstavlja zgodovinski korak k združeni Evropi po desetletjih hladne vojne. • http://www.evropa.gov.si/si/javno-mnenje/raziskave-stalisca-slovencev-o-vkljucevanju-slovenije-v-eu/

25. NACIONALIZEM LETA 1848, 1991 IN 2004

26. Zedinjena Slovenija je bila glavna zahteva političnih programov Slovencev iz leta 1848, ko so zahtevali: 1. Namesto razdrobljenosti na dežele Kranjsko, Štajersko, Primorsko in Koroško zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru Avstrijskega cesarstva.2. Enakopravnost slovenskega jezika v javnosti.3. Ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi takratne Habsburške monarhije v združeno Nemčijo.

27. Zahteve v izvirniku • Da se politiško razkropljeni narod Slovencov na Kranjskim, Štajerskim, Primorskim in Koroškim kakor jeden narod v eno kraljestvo z imenom ,,Slovenja` zedini, in da ima za-se svoj deželni zbor. • Da ima slovenski jezik v Sloveniji popolnama tiste pravice, ktere ima nemški jezik v nemških deželah, da bode tedaj naši volji pripušeno, kdaj in kako hočemo slovenski jezik v šole in pisarnice (kanclije) upeljati. 3. Da bode naša Slovenija obstojni del Austrijanskiga ne nemškiga cesarstva. Mi nočemo, da bi bila naša dežela pri nemškimu zboru namestvana, le tiste postave nas bodo vezale, ktere nam bode Cesar z našimi poročniki dal.

28. OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE 1991 • plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije 23.12. 1990, od 93,2% volilnih upravičencev jih je 95% glasovalo za samostojnost • Slovenija 25.6. 1991 sprejela Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in Deklaracijo o neodvisnosti. Neodvisnost Republike Slovenije je bila naslednji dan slovesno razglašena na ljudskem zborovanju na Trgu republike v Ljubljani.

29. Predsednik slovenske vlade, Lojze Peterle je dejal, da bomo nekatere prvine suverenosti, kot so humanitarni sitem, vojska, diplomacija, uvedli postopoma. Če pa ne bo prišlo do skupnega dogovora o rabi denarja, bomo v najkrajšem času uvedli našo valuto. O meji s Hrvaško je Peterle dejal, da bo ta zelo mehka, prehodna in neopazna. Slovenija pa bo skupaj s Hrvaško ponudila nove osnove za sklenitev sporazuma med tistimi republikami, ki so odprte za konfederalno opcijo. Predsednik vlade je še menil, da bi bila vsaka nasilna intervencija vojske v teh dneh, kontra produktivna. Na vprašanje, ali bomo Slovenci po novem potovali po svetu brez težav, pa je odgovoril: “Ja, mi bomo potovali normalno, ker mi imamo še vedno jugoslovanske potne liste, in če nas tujina ne bo priznala, nas bo priznala še naprej kot Jugoslovane, bomo potovali s temi potnimi listi, če pa bo priznala Slovenijo, bomo potovali z našimi.”

30. http://www.youtube.com/watch?v=M76OGJbA5uE

31. ZAMIŠLJENE SKUPNOSTI DANES • Televizija: 3 tokovi razvoja (Lotz): • doba televizijskih mrež (linearno gledanje, vsebina določena vnaprej) • uveljavljanje novih kanalov in omrežij (interesne skupine) • doba postmrežja (televizija prenosna, kompleksna, individualna narava televizije, spajanje med različnimi mediji)

32. Evropska unija • “Evropejci” – z novo nacionalno zavestjo • na novo sproducirane mitologije • teritorializacija (Evropa – Neevropa) • enoten in totalen metadiskurz • mehanizem, ki podpira, legitimira vzpostavljanje liberalnih odnosov za vedno širši krog ljudi (horizontalno razvejana)