PREPREČEVANJE SRČNO ŽILNIH BOLEZNI

1. PREPREČEVANJE SRČNO ŽILNIH BOLEZNI Doroteja Kuhar, dr.med. specializant javnega zdravja, regijski odgovorni zdravnik na ZZV Nada Veček Mijoč, spec.spl. med., regijski odgovorni zdravnik

2. Dejstva • Zdravja ne smemo dojemati kot primarni cilj življenja, temveč kot vir (sredstvo) za vsakdanje življenje. • Socialno-ekonomske determinante zdravja,pomembno vplivajo na vedenja ljudi, ki so z zdravjem povezana. • Mednje štejemo izobrazbo in pismenost, zaposlenost in dohodek ter družbeni status • Razlike v socialno-ekonomskih determinantah zdravja prebivalce delijo v družbene skupine, v katerih prihaja do velikih razhajanj, zlasti v njihovem zdravstvenem stanju. • Slabo zdravstveno stanje ni le posledica temveč je lahko tudi vzrok za razporeditev ljudi v posamezne družbene razrede.

3. Vpliv nekaterih dejavnikov na zdravje Vir: Canadian Institute for Advancet Research, Healt Canada, Population and Public Healt Branch, 2002.

4. med vsemi kroničnimi nenalezljivimi boleznimi predstavljajo največji javno zdravstveni problem so vodilni vzrok smrti v razvitem svetu, v Sloveniji in tudi v zdravstveni regiji Novo mesto pomembno prispevajo k obolevnosti, visokim stroškom zdravljenja, dolgotrajnemu bolniškemu staležu ter invalidnosti umrljivost zaradi SŽB pada Srčno žilne bolezni

5. Srčno žilna umrljivost, Slovenija 2007

6. Prezgodnja umrljivost zaradi srčno žilnih bolezni po spolu, ZR NM, Posavje in Slovenija, obdobje 1997-2009 Prezgodnja umrljivost je umrljivost pred dopolnjenim 65. letom starosti.

7. Vzroki znižanja umrljivosti zaradi SŽB v obdobju 1980-2000 • 60 % na račun spremembe dejavnikov tveganja: • zmanjševanje kajenja • znižanje krvnega tlaka • zmanjševanje maščob v prehrani 40 % na račun zdravljenja: • ukrepi sekundarne preventive • tromboliza in druge vrste zdravljenja miokardnega infarkta • kirurški posegi ali zdravila za zdravljenje angine pektoris • zdravljenje povišanega krvnega tlaka Zmanjšanje bremena srčno-žilnih bolezni je zelo odvisno od primarne in sekundarne preventive. Vir:Primary sources Belgin et al (2004), Capewell et al (1999), Mc Pherson (2001)

8. Nacionalni program primarne preventive srčno žilnih bolezni (NPPPSŽB) • Leta 2001 je bilo v Uradnem listu RS objavljeno dopolnilo Navodila za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni, leta 2002 pa je steklo izvajanje NPPPSŽB: • Preventivni pregledi odrasle populacije pri izbranih osebnih zdravnikih • Zdravstveno vzgojne delavnice v okviru zdravstveno vzgojnih centrov (ZVC) – v zdravstveni regiji Novo mesto jih je 5

9. Cilji programa • zmanjšanje ogroženosti zaradi SŽB v srednjem življenjskem obdobju • zmanjšanje zgodnje obolevnosti, invalidnosti in umrljivosti zaradi SŽB • zmanjšanje dejavnikov tveganja tudiza razvoj drugih kroničnih nenalezljivih bolezni (KNB) in posledično zmanjšanje drugih KNB Pojavljanje srčno žilnih bolezni v višjih starostnih obdobjih – večja kakovost življenja.

10. Ciljna populacija • Pravico do preventivnega zdravstvenega varstva uveljavlja ciljna populacija odraslih v ambulantah splošne/družinske medicine v zdravstvenih domovih in pri zasebnih zdravnikih vsakih 5 let in sicer: • moški v starosti od 35 do vključno 65 let • ženske v starosti od 45 do vključno 70 let • Ukrepi ob ugotavljanju ogroženosti še zdravih in odkrivanju bolnikov – napotitev v zdravstveno vzgojne centre.

11. Preventivni pregledi • Zdravnik oceni posameznikovo dejansko ogroženost za SŽB in se pri tistih, katerih ogroženost je več kot 20-odstotna, odloči za ustrezno obravnavo: • napotitev v ZVC na delavnice za spremembo življenjskega sloga (CINDI delavnice) • zdravljenje z zdravili • dejaven nadzor nad zdravjem ljudi • zgodnje odkrivanje visoko ogroženih za razvoj SŽB

12. Dejavniki tveganja za srčno žilne bolezni pri odraslih 2002-2009 glede na sedež območne enote ZZZS Večina naštetih dejavnikov (izjema kajenje) je med prebivalci OE ZZZS NM in KK bolj razširjena kot je v povprečju v Sloveniji.

13. Zdravstveno – vzgojno delo • se izvaja v zdravstvenovzgojnih centrih (ZVC) zdravstvenih domov po vsej Sloveniji v obliki delavnic. • Delavnice so naslednje: • Življenjski slog • Preizkus hoje (test hoje) • Dejavniki tveganja • Zdrava prehrana • Telesna dejavnost – gibanje • Zdravo hujšanje • Da, opuščam kajenje

14. Delavnice spreminjanja nezdravega življenjskega sloga v letu 2010 • V ZR Novo mesto je bilo izvedenih 292 delavnic, 188 krajših in 104 daljših. • V letu 2009 je pri izvedbi • delavnic v ZR NM • sodelovalo 16 izvajalk • zdravstvene vzgoje.

15. Število izvedenih kratkih in dolgih delavnic v ZVC v ZR Novo mesto za leto 2010 Vir: CINDI Slovenije

16. Preventivni pregledi v ZR Novo mesto v letu 2010 Izvajalci v javnih zavodih (ZD): - 3.464 preventivnih pregledov - 54.600 količnikov - plan v celoti ni dosežen (-4,4%) Zasebni izvajalci s koncesijami: - 2.561 pregledov - 42.757 količnikov - plan je presežen (2,6%) Skupaj v ZR Novo mesto: - 6.025 pregledov - 97.357 količnikov - plan v celoti ni dosežen (-1,5%) Vir: ZZZS OE NM in KK, ZUBSTAT

17. Preventiva odraslih v letu 2010 v zdravstvenih domovih ZR Novo mesto Vir: ZZZS OE NM in KK, ZUBSTAT

18. Konkretni cilji preventive srčno žilnih bolezni • Ogroženim pomagati, da zmanjšajo svojo ogroženost, prav tako (bolnim) • spodbujanje ne-kajenja, • zdrava prehrana (ustrezen vnos energije, manj maščob, veliko sadja, zelenjave), • redna telesna dejavnost (vsaj 30 min/d), • ITM 25kg/m2, preprečevanje trebušne debelosti, • krvni tlak pod 140/90 (130/80), • holesterol pod 5 mmol/L (4), LDL pod 3 (2), • glukoza pod 6 mmol/L (HbA1c pod 6%). • Uporaba zdravil: acetil salicilna kislina, zaviralci receptorjev beta, zaviralci AC, antikoagulacija

19. Pogled naprej • Stanje na področju srčno žilnih bolezni se izboljšuje, vendar še vedno ostajajo velike razlike med regijami in tudi znotraj njih. • Samo ukrepi zdravstvene stroke niso več dovolj, potrebni so organizirani in sistematični napori celotne družbe. • Družba je tista, ki ustvarja pogoje za dobro zdravje posameznika. Pri tem je pomembno, da si za to prizadevajo vsi družbeni sektorji usklajeno. • Na nacionalnem nivoju že obstajajo strategije (kot npr. s področja prehrane, telesne dejavnosti), ki jih je potrebno celostno implementirati tudi na regijski ravni • Zato je nujno potrebna podpora in zadostno ter aktivno sodelovanje vseh deležnikov v regiji