1 / 69

EKONOMIKA

EKONOMIKA. Celotna gospodarska dejavnost izvira iz potreb ljudi . Potrebe so tiste, kar je za ljudi najbolj značilno. Potreba je želja posamezn ika ali določene skupine.

cmedina
Download Presentation

EKONOMIKA

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. EKONOMIKA

  2. Celotna gospodarska dejavnost izvira iz potreb ljudi. • Potrebe so tiste, kar je za ljudi najbolj značilno. • Potreba je želja posameznika ali določene skupine. • Bistvo potrebe je, da jo čutimo kot nezadovoljstvo, primanjkljaj, to pa sproži željo po sredstvu, ki bi lahko zadovoljijo potrebo in s tem odpravilo občutek nezadovoljstva, neugodja oz. podaljšalo občutek ugodja. • Z razvojem postajajo ljudje zahtevnejši, seznam temeljnih potreb brez katerih si ne predstavljajo “človeka vredno življenje” se širi, ljudje želijo vse bolje, popolneje zadovoljiti. Večanje potreb je dejavnik družbenega in gospodarskega razvoja, s tem pa se izboljšuje življenjska raven človeštva; njeno merilo je prav stopnja zadovoljitve potreb. • Potrebe so gibalo gospodarjenja, njihov obseg določata tudi raznovrstnost gospodarske dejavnosti.

  3. Primarne, eksistenčne potrebe oz. potrebe življenjskega pomena: potreba po hrani, pijači, obleki, stanovanju… • Druge potrebe, luksuzne oz. sekundarne potrebe: potreba po modnih oblačilih, delikatesnih specialitetah, obisk gledališča, kina, DVD, luksuzna križarjenja… • Potrebe posameznika: po stanovanju, hrani, družbi, pripadnosti, prijateljstvu • Potrebe družbe-skupine ljudi (lokalne skupnosti, mesta, države, družine): potreba po urejeni infrastrukturi, zdravstvenem domu, varstvu otrok, urejeni šoli … POTREBE

  4. So praktično neomejene: z ekonomskih napredkom se potrebe razvijajo, množijo. (tehnični napredek daje nove dobrine po katerih se razvijajo nove potrebe, polnejša zadovoljitev potreb, oglaševanje k takojšnji zadovoljitvi potreb.) • Posamezna potreba se lahko zadovolji, ko porabimo določeno količino ustreznih dobrin. Po porabi določne količine dobrine, neko potrebo toliko zadovoljimo, da je (vsaj začasno) ne občutimo več kot nujno in tedaj se usmerimo k drugim potrebam, ki jih čutimo pomembnejše, ker jih še nismo zadovoljili. • Potrebe so izrazito subjektivne, ljudje se razlikujejo po tem, kako intenzivno jih občutijo, s čim jih želijo zadovoljiti (različne želje, okusi). S starostjo, zdravstvenim stanjem, z razpoložljivim dohodkom se potrebe spreminjajo, niso nekaj večnega. ZNAČILNOSTI POTREB

  5. Nekatere potrebe so takšne, da jih lahko zadovoljimo z različnimi dobrinami, ki so tedaj substitutne (nadomestne) dobrine. (kokakola ali oranžada – obe potešita žejo, torej isto potrebo. Druge potrebe so take, da potrebujemo za njihovo zadovoljitev več dobrin hkrati, to so komplementarne (dopolnilne) dobrine. Če se želimo udobno peljati potrebujemo avtomobil, zanj potrebujemo gorivo, olje, gume… • Nekatere potrebe se obnavljajo, kajti zadovoljitev je le začasna, določen čas po zadovoljitvi pa niso navzoče. (nakup avtomobila) Druge potrebe so trajne in jih zadovoljujemo vseskozi, nenehno. (želja, lahkota) ZNAČILNOST POTREB

  6. Dobrina je stvar ali storitev, ki ima lastnost, da zadovoljuje želje ali potrebe posameznika ali skupine. • Ko z njeno uporabo zadovoljimo potrebo, lahko rečemo, da ima dobrina uporabno vrednost. Sposobnost dobrine, da zadovolji kakšno potrebo imenujemo tudi koristnost dobrine. Žoga je koristna dobrina, ker se z njo igramo in si s tem potešimo potrebo po rekreaciji, razvedrilu, igri z drugimi. • V bistvu za proizvajalca v tržnem gospodarstvu ni pomembno ali dobrina res ima sposobnost zadovoljiti potrebo ali pa si potrošniki le domišljajo da jo ima. Pomembno je, da želijo dobiti to dobrino in bodo zanjo pripravljeni nekaj storiti, žrtvovati kakšno drugo dobrino, delati določen čas, da bi zaslužili denar za nakup. DOBRINE

  7. 1.) POTREBE = DOBRINE (dejansko zelo redko) • 2.) POTREBE > DOBRINE (velja za ekonomske dobrine) • (voda (neomejena dobrina) – porazdelitev dobrin! – ponekod primanjkuje) • 3.) POTREBE < DOBRINE (zrak, svetloba…) • To razmerje velja tudi v posameznih gospodarstvih, da je razpoložljiva količina dobrin, ki jih proizvedemo bistveno večja kot je potreba pot posameznih dobrinah v tem gospodarstvu. (mednarodna trgovina)) RAZMERJE POTREB IN DOBRIN

  8. V naravi praktično ni več dobrin v neomejenem obsegu, zato so dobrine sorazmerno redke, ekonomske dobrine. Po navadi jih v naravi tudi ne najdemo v takšni obliki kakšni bi jih želeli uporabljati. • Večinoma moramo iz naravnih dobrin s predelavo, obdelavo, dodelavo dobiti dobrine v takšni obliki, v kakšni jih potem uporabljamo. VPLIV POTREB NA RAZNOVRSTNOST GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI

  9. DELITEV GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI

  10. Tabela: Delitev gospodarskih in negospodarskih dejavnosti

  11. FAZE GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI

  12. TEMELJNA EKONOMSKA VPRAŠANJA • REDKOST DOBRIN, GOSPODARJENJE

  13. EKONOMSKI PROBLEM POSAMEZNIKA

  14. PRIMER

  15. Točka M leži zunaj premice alternativnih možnosti, kar pomeni, da potrošnik s svojim dohodkom ne more kupiti 4 kino vstopnic ali 14 čokolad. Točka M je lahko zgolj potrošnikova želja, ki pa jo lahko doseže v prihodnosti z večjim dohodkom. Točka N leži pod njegovo zmožnostjo potrošnje. Potrošnik bi lahko kupil več, a se za to ni odločil. Če potrošnik izbere točko pod premico, potem ne porabi vsega dohodka za nakup dveh dobrin, ampak ga del privarčuje. Vse ostale točke od A do E, ki ležijo na premici, pomenijo da lahko potrošnik s svojim dohodkom troši natančno število enot kino vstopnic in čokolad. Premica alternativnih možnosti pa se lahko v primeru, da se dohodek potrošnika poveča, pomakne v desno navzgor proti točki M. V primeru da se dohodke zmanjša, se premica pomakne v levo navzdol proti točki N. Premica alternativnih možnosti potrošnje ali premica cene

  16. PRIMERI Premik premice zaradi zvišanj dohodka s 30 na 40 EUR. Poveča se kupna moč. Povišanje cen obeh dobrin za 20 %, za isti denar kupimo manj.

  17. PRIMER Sprememba naklona premice zaradi spremembe cen obeh dobrin. Cena kino vstopnica + 20 % (6 EUR), cena čokolade – 60% (1 EUR). Dohodek ostane nespremenjen 30 EUR.

  18. PRIMER Sprememba izbire potrošnika (Dohodek = 30 EUR) Če se potrošnik odloči kupiti 2 kino vstopnici več, (skupno torej 4) = 20 EUR, se mora odpovedati 4 čokoladam in si lahko privošči samo še 4, namesto 8 čokolad (4 x 2,5 =10 EUR). Potrošnik se tako zaradi nove izbire potrošnje premakne iz točke E v točko C. Oportunitetni strošek so 4 čokolade, ki se jim potrošnik odpove za nakup 2 kino vstopnic.

  19. MEJNA KORISTNOST IN ZAKON PADAJOČE MEJNE KORISTNOSTI Prvi kos torte nam prinese največje zadovoljstvo, vsak nadaljnji pa manjše. Celotno zadovoljstvo raste do določene točke, ko smo siti in nam dodatni kos ne prinese več dodatnega zadovoljstva.

  20. MEJNA KORISTNOST IN ZAKON PADAJOČE MEJNE KORISTNOSTI Celotna koristnost

  21. POSLOVNI PROCES

  22. PRVINE POSLOVNEGA SISTEMA Prvine poslovnega procesa glede na dohodek, ki ga prejemajo lastniki. Prvine poslovnega procesa so vsa sredstva, ki vstopajo v proces proizvodnje. Glede na dohodek lastniki teh prvin prejmejo: delavci mezdo (plačo), lastniki zemlje in drugih naravnih virov (rento) in lastniki kapitala dobiček ali obresti.

  23. Glede na vlogo v proizvodnem procesu. Prvine poslovnega procesa so redke, zato je treba z njimi gospodariti. PRVINE POSLOVNEGA SISTEMA

  24. Glede na vlogo v proizvodnem procesu PRVINE POSLOVNEGA SISTEMA

  25. Glede na vlogo v proizvodnem procesu PRVINE POSLOVNEGA SISTEMA

  26. Glede na vlogo v proizvodnem procesu PRVINE POSLOVNEGA SISTEMA

  27. stroški

  28. AMORTIZACIJA

  29. FIKSNI STROŠKI Stroški, ki jih ima podjetje že samo s tem da ima delovna sredstva oz. opremo pripravljeno za proizvodnjo. FIKSNI ALI STALNI STROŠKI SE Z OBSEGOM DEJAVNOSTI NE SPREMINJAJO. Ne gledenakoličinoproizvodnjeimatakšenposlovnisistemfiksnestroške, med kateresodijonajemnine, obrestizakapital, zavarovalnine, ogrevanje, osvetljava,plačezaposlenih v administracijiipd. Fiksnistroški pa obstajajotuditakrat, kopodjetje ne proizvaja.

  30. PRIMER

  31. ABSOLUTNI FIKSNI STROŠKI

  32. RELATIVNO FIKSNI STROŠKI Relativno fiksni stroški Povprečni relativno fiksni stroški

  33. Variabilni stroški

  34. PRIMER

  35. Variabilni stroški Povprečni variabilni stroški Povprečni variabilni stroški so opredeljeni kot variabilni stroški, deljeni s številom proizvedenih enot. Z večanjem proizvodnje najprej padejo do minimuma, nato začnejo naraščati tako, da imajo obliko črke U.

  36. CELOTNI STROŠKI Povprečne celotne stroške na enoto (AC) imenujemo tudi lastna cena (LC). Dobiček na enoto proizvoda je razlika med tržno ceno in povprečnimi stroški (LC).

  37. MEJNI STROŠKI

  38. STRUKTURA PRODAJNE CENE

  39. KALKULACIJA LASTNE CENE

  40. Struktura trgov po številu kupcev in prodajalcev

  41. TRŽNO POVPRAŠEVANJE Povpraševanje (D-demand), ponudba (S- supply), cena (P –price), količina (Q- quanitity) Graf prikazuje krivuljo povpraševanja. Na vodoravni osi (abcisi) je prikazana količina povpraševanja (Q) po jogurtih, na navpični osi (ordinati) pa je prikazana cena (P). Povečanje P povzroči znižanje Q. Krivulja pada iz desne proti levi strani grafa, tej značilnosti pravimo zakon padajočega povpraševanja. Kadar seštejemo vse individualne krivulje povpraševanja (posameznih gospodinjstev) dobimo krivuljo tržnega gospodarstva. Tržno povpraševanje po jogurtih

  42. TRŽNO POVPRAŠEVANJE

  43. POVPRAŠEVANJE

More Related