Pobuda (iniciativa)/občutki krivde (3. – 5. leto)

1. Pobuda (iniciativa)/občutki krivde (3. – 5. leto) • Prodornost: govorjenje, radovednost, agresivnost • Postavlja si prve načrte (pogosto nesprejemljive, nerealne želje) • Razvija se vest • Starši: pozitiven odziv na poskuse neodvisnosti in usklajevanje le-teh z družbenimi pravili (temelj storilnostne motivacije, zaupanja vase kot pobudnika) • Kritika, zavračanje o. pobud  občutki krivde, pomanjkanje želje po uveljavljanju lastnih zamisli

2. Podjetnost (marljivost)/manjvrednost (6. – 12. leto) • Igra je premalo, želijo delati dela iz sveta odraslih • Razvija se občutek za delitev dela, sodelovanje z drugimi, obvladovanje šolskih spretnosti • Težnja, da bi obvladali vse • Delavnost, podjetnost: pri otrocih, ki so zadovoljni s svojimi dosežki, če se primerjajo z drugimi; se počutijo kompetentni dokončati zastavljene naloge, obvladati določene spretnosti.

3. Manjvrednost, pomanjkanje samozaupanja, občutki neuspeha: ponavljajoči neuspehi na šolskem, medosebnem področju; nimajo pomoči pri razvoju talentov, s katerimi bi se izkazali pred drugimi  izogibanje delu, ni postavljenih ciljev.

4. Jasna identiteta/zmedena identiteta (mladostništvo) • Ponovna vprašanja vseh štirih dotedanjih kriz • Fizične spremembe + pričakovanja družbe • Preizkušanje različnih vlog, da bi ugotovil kdo je, kaj zmore, kakšno vlogo lahko najbolje igra v prihodnjem življenju; • Jasna identiteta, poznavanje sebe, samozaupanje, visoko in realno samospoštovanje • Občutek za dolžnost, predanost, zvestobo, pristnost

5. Zmedena identiteta: ne ve, kje je njegovo mesto v skupnosti, kaj ga zanima  prevzemanje nesprejemljivih vlog (deviantnost, odvisnost od drog), težave pri oblikovanju kakovostnih medosebnih odnosov, nestrpnost do drugačnih, negativna identiteta

6. Intimnost (pristnost)/izolacija (cca. 20. – 30 let) • Razvoj tesnih odnosov z drugimi ljudmi (predpogoj je izoblikovana identiteta) – intimni odnosi na telesni, intelektualni, čustveni in duhovni ravni. • Romantični in prijateljski odnosi. • Uspešna razrešitev:zmožnost oblikovanja intimnih, ljubečih odnosov in tesnih prijateljstev. • Neuspešna razrešitev: strah pred tesnimi, pristnimi odnosi z drugimi, zaradi strahu pred možnostjo izgube jaza. Vse to pomeni izogibanje intimnosti in oblikovanje občutka izoliranosti.

7. Ustvarjalnost/stagnacija (30. – 40. leto) • Potreba po tem, da bi bil nekomu potreben, koristen, da je ponosen na to kar je ustvaril. • prispevek, ki ga da posameznik k družini, na delovnem mestu, v skupnosti, v celotni družbi in zagotavlja prihodnost novi generaciji. • Uspešna razrešitev: zadovoljstvo, ker skupnost ocenjuje njegova prizadevanja za vredna, to vodi k pozitivnemu občutju o nadaljevanju življenja. • Neuspešna razrešitev: občutki plehkosti, nepomembnosti, stagnacije (iskanje novega poklica), pomanjkanje potrebe po nadaljnjem razvoju. • začne iskati druge potrditve zase, sam sebe postavi v središče zanimanja; pretirana skrb zase, razvajanje samega sebe.

8. Integriteta ega/obup (po 65. letu) • Kriza integritete oz. kriza soočanja s koncem življenja. • Človek se začne zavedati svoje minljivosti in išče smisel preživetega življenja. • Uspešna razrešitev: občutek dopolnjenosti, dovršenosti življenja, zadovoljstvo z življenjem. • Neuspešna razrešitev: obžalovanje (nad izgubljenimi življenjskimi možnostmi), razočaranje nad drugimi, svetom in nad seboj.

9. Kritična presoja psihoanalitičnih teorij • Pomemben vpliv na psihologijo, psihoterapijo, sociologijo, vzgojo, umetnost, filozofijo… • Opozorili na nezavedne procese, preučevanje psihičnega razvoja v otroštvu, p. duševne dinamike • Freud: začetek razumevanja psihičnih izvorov duševnih motenj • Eden prvih psihološko usmerjenih modelov psihoterapije • Velika pojasnjevalna moč: pojasnimo lahko različne in kompleksne oblike doživljanja in ravnanja posameznikov in množic.

10. Kritike… • Res lahko pojasnimo karkoli, vendar le za nazaj, težko napovedujemo, kaj se bo zgodilo. • Različni mehanizmi vedno pojasnijo pojave v prid teoriji (sprevračanje, projekcija…). • Metode oz. način spoznavanja: • Ali lahko ugotovitve na nevrotikih posplošimo na splošne zakonitosti duševnosti? • Študije primerov • Analiza sanj in proste asociacije – subjektivnost • Pretirano poudarjanje zgodnjih izkušenj, seksualnega nagona in nezavednega (Freud), misticizem (Jung), neupoštevanje samodejavnosti, nejasni pojmi (Erikson) • Pogojenost s kulturnim in zgodovniskim okoljem (kolektivne kulture?, nevroze?)

11. Vedenjske teorije osebnosti John Broadus Watson (1878-1958) Burrhus Frederic Skinner (1904-1990)

12. Psihologija je lahko znanstvena le takrat, kadar proučuje objektivno. • Introspekcija ne more biti sestavni del behaviorizma. • Teorije vedenja in vplivov na vedenje. • Watson: klasično pogojevanje velja tudi za ljudi – mali Albert (vzgoja (in dednost) nas naredi takšne, kot smo). • Raziskava str. 177 ?ali bi lahko malega Alberta strahu na podoben način tudi odučili?

13. Vedenjska terapija • Ne išče globljih vzrokov – duševne motnje so le vedenjski simptomi, ki jih je potrebno odpraviti • Se vrnejo v drugi obliki? Samo, če je terapija izvedena nestrokovno. • Sistematična desenzitizacija (uč. 177); sistematično učenje sprostitve ob dražljaju, ki je povzročal strah. • Averzivna terapija (lat. aversio=odpor) • Nekaj prijetnega zamenjamo z neprijetnim (bljuvalo, neprijeten okus) • Opuščanje razvad (kajenje, alkoholizem, grizenje nohtov; močenje postelje) • Vedenjsko-kognitivna terapija

14. Skinnerjeva teorija • Instrumentalno pogojevanje • Osebnost je v najboljšem primeru repertoar vedenja. Človekovo vedenje je rezultat posledic njegovega vedenja v preteklosti. • Bogatejše so izkušnje (zgodovina podkrepljevanja), bolj raznolika in zanimiva je osebnost. • Zakaj podkrepljevanje utrjuje naše vedenje? (Freud: izogibanje neugodju) • 1972: Onkraj svobode in dostojanstva • Kaznovanje je neprimerno, neučinkovito in nedostojanstveno (uči le, kako se izogniti kazni, čustvene težave)  le podkrepljevanje • Svobodna volja je iluzija (determinirani smo z dednostjo in okoljem) • odgovornost za svoja dejanja?

15. Uporaba instrumentalnega pogojevanja • Oblikovanje vedenja s postopnim približevanjem • Postopno utrjujemo vedenje, ki je čedalje bolj podobno želenemu (vzgoja, zavodi za osebe z motnjami v duševnem razvoju, izobraževanje; učenje živali) • Programirano učenje • Ob pravilnem odgovoru sledi nagrada (program je vnaprej programiran) • Stroji za poučevanje  računalniški programi (učenje tujih jezikov); koncept majhnih korakov • Vedenjska modifikacija (nagrada za vsak korak naproti želenemu vedenju; sončki, zvezdice, žetoni)

16. Vrednotenje vedenjskih teorij • Najbolj znanstvena smer v psihologiji. • Uporaba eksperimentalne metode (vpliv na kognitivno psihologijo, ki je vodilna smer v sodobni psihologiji) • Poudarjanje pozitivnega podkrepljevanja oz. nagrajevanja • Ali bi se laboratorijske živali v naravnih pogojih obnašale teko kot v kletkah? • Pretirano poudarjanje okolja • Pretirano poenostavljanje • Posplošitve iz živali na ljudi; • Preučevanje samo enostavnega učenja; • Poznavanje vedenja ne pomeni poznavanje celotne osebnosti (čustva, mišljenje…).

17. Humanistične teorije osebnosti Abraham Maslow (1908-1970) Carl Rogers (1902-1987)

18. Znanstveni pristop k preučevanju osebnosti je neprimeren • Ukvarjajo se z značilnostmi, ki jih imajo le ljudje (doživljanje, enkratnost, pomen, svoboda, izbira, zmožnosti za osebnostno rast) • Svobodna volja (človek kljub vplivom dednosti in okolja ni popolnoma determiniran, saj se lahko sam odloča in izbira) • Fenomenološki pristop • Usmerjenost v človekovo doživljanje (pomen vedenja je odvisen od osebnih zaznav in občutkov) • Holistični (celostni pristop) • Človeka je mogoče preučevati le kot celoto, saj so duševni procesi med seboj povezani)

19. Abraham Maslow • Ugotovitev na duševno bolnih (psihoanaliza) in živalih (vedenjska psih.) ne moremo prenesti na zdrave ljudi. ? Kdaj smo duševno zdravi? • Vsi se rodimo s prirojeno zmožnostjo za osebnostno rast • Ta je odvisna od zadovoljenosti naših potreb (bolj so zadovoljene, bolj smo duševno zdravi) • Zadovoljenost potreb je v veliki meri odvisna tudi od okolja

20. Samoaktualizacija • Le manj kot 1% ljudi lahko doseže stopnjo samoaktualizirane osebnosti, čeprav smo teoretično tega zmožni vsi. • Intervju  kakšne so lastnosti samoaktualiziranih oseb (tabela 10.8, str.186) • Med 3000 študenti našel enega samoaktualiziranega, nekaj deset pa jih je “dobro rastlo”. • Lastnosti ljudi v srednjih letih ali starejših. • Tudi samoaktualizirani ljudje so polni napak – popolnih ljudi ni.

21. Teorija Carla Rogersa List papirja: na levo stran napišite pridevnike, ki najbolje opisujejo, kakšni ste; na desno stran pa kakšni bi radi bili. • Jaz (doživljanje samega sebe)oblikuje in določa vedenje • Človekove zaznave, stališča, vrednote, zavedanje samega sebe, svojih zmožnosti; • Podoba o sebi/samopodoba; • Vpliva na človekovo zaznavanje sveta in vedenja.

22. Samopodoba Realni jaz (kar si mislimo o sebi) Idealni jaz (kar bi radi bili) samospoštovanje Q-razvrščanje (Q-sort): vprašalnik za ugotavljanje samopodobe Težave, nezadovoljstvo, strahovi, motnje… Razlika med RJ in IJ

23. Rodimo se s potrebo: nagnjenje k aktualizaciji (potreba, ki nas usmerja, da rastemo, se razvijamo v zdrava in zrela človeška bitja; okoliščine) • Del nagnjenja k aktualizaciji je usmerjen tudi v oblikovanje samopodobe: nagnjenje k samoaktualizaciji

24. Pogoji osebnostne rasti • Brezpogojno pozitivno vrednotenje: sprejemanje otroka takšnega kot je in dajanje ljubezni ne glede na njegove napake • Empatija: empatični ljudje okrog nas bolje razumejo naše misli, čustva, zaznave. • Pristnost: Ljudje okrog nas morajo izražati svoj pravi jaz, ne igrati vlog, ali si nadeti maske.

25. Izpolnjeni vsi trije pogoji  dovolj možnosti, da se razvijemo v celovito osebnost (se zaveda notranjih doživljanj, je realistična, ustvarjalna in zaupa vase) • Pogoji niso izpolnjeni  tesnobna, zaskrbljena, prestrašena in konformistična osebnost, ki je polna nerealnih zahtev do sebe.

26. H klientu/k osebi usmerjena terapija • Nedirektivna terapija • S pomočjo psihoterapevta lahko nadomestimo tisto, za kar smo bili v otroštvu prikrajšani • Terapevt je le svetovalec, težave rešimo sami, saj imamo potencial in svobodno voljo. • Klient je tisti,ki je odgovoren za izboljšanje svojega duševnega zdravja. • Terapevt je celovita osebnost, ki klientu omogoči pogoje za celovito osebnostno rast; povzema, organizira klientovo pripovedovanje in pojasnjuje njegova čustva. • Rezultat: polneje delujoča osebnost, bolj odprta za nove izkušnje, ima o sebi dobro mnenje ter laže sprejema druge ljudi.

27. Vrednotenje humanističnih teorij osebnosti • Pozitivna usmerjenost. • Poudarile pomen samopodobe, svobodne volje, ustvarjalnosti, osebne rasti  razširile pogled na človekovo duševnost. • neznanstvene, težko empirično dokazati • Spregledali negativno plato človeka, agresivne, uničujoče težnje • Študije primera in intervju • Nejasne definicije nekaterih pojmov