1 / 30

Mojca Gobec, Direktorat za javno zdravje

Strategija 2014-2023 „Prehrana in telesna dejavnost za zdravje “ - izzivi in priložnosti za sodelovanje. Zaključna konferenca programa Zdrav življenjski slog. Mojca Gobec, Direktorat za javno zdravje. Vodilni dejavniki tveganja za umrljivost, 2004. VISOK KRVNI TLAK KAJENJE (TOBAK)

devlin
Download Presentation

Mojca Gobec, Direktorat za javno zdravje

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Strategija 2014-2023„Prehrana in telesna dejavnost za zdravje“- izzivi in priložnosti za sodelovanje Zaključna konferenca programa Zdrav življenjski slog Mojca Gobec, Direktorat za javno zdravje

  2. Vodilni dejavniki tveganja za umrljivost, 2004 • VISOK KRVNI TLAK • KAJENJE (TOBAK) • VISOK NIVO KRVNE GLUKOZE • TELESNA NEAKTIVNOST • PREKOMERNA TEŽA IN DEBELOST • HOLESTEROL • NEZAŠČITENI SPOLNI ODNOSI • ALKOHOL • PODHRANJENOST V OTROŠTVU • ONESNAŽENJE ZRAKA V ZAPRTIH PROSTORIH • SLABA HIGIENA, PITNA VODA • PREMALO SADJA IN ZELENJAVE • PREMALO DOJENJA • ONESNAŽENJE ZRAKA V URBANIH PODROČJIH • STRES ZARADI OBREMENITEV • POMANJKANJE VITAMINA A • POMANJKANJE CINKA • NESTERILNE INJEKCIJE • POMANJKANJE ŽELEZA Vir: WHO, Global health risks, 2009

  3. Letna poraba na prebivalca zahodne Evrope, skupine živil: pecivo, slaščice, sladoledi, sladki in slani prigrizki Porast letne potrošnje prebivalca zahodne Evrope (1998-2012) skupina živil: pecivo, slaščice, sladoledi, sladki in slani prigrizki

  4. Nezadostno telesno dejavnost je SZO uvrstila kot 4. dejavnik tveganja za umrljivost- sedeč življenjski slog, - pasivni transport,- vedno manj fizičnega dela

  5. EPIDEMIJA DEBELOSTI • Svetovna razsežnost, 1997 jo SZO umesti med KNB - Od leta 1980, se je debelost več kot podvojila. Prekomerna teža in debelost predstavljata peti vodilni dejavnik za umrljivost

  6. Podatki - otroci • Strel, Janko, Gregor Starc, Marjeta Kovač. 2012. SLOfit sistem – Analiza telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine slovenskih osnovnih in srednjih šol v šolskem letu 2011/2012. Ljubljana: Fakulteta za šport.

  7. Trend debelosti in prekomerne teže pri dečkih od leta 1991 do 2006 Vir: Kovač, Leskošek, Strel Acta Univ. Palacki. Olomuc., Gymn. 2008, vol. 38, no. 1 17 OVERWEIGHT AND OBESITY TRENDS IN SLOVENIAN BOYS FROM 1991 TO 2006

  8. Ključni dosežki pretekle prehranske strategije - EVALVACIJA • razvoj smernic, kipomagajo načrtovati zdravo in uravnoteženo prehrano, (sprejem prehranskih smernic in navodil: otroci, dijaki, študentje, delavci, bolniki, starostniki; sprejem prehranskih priporočil za vnos hranil) • uspešno medsektorsko povezovanje: kmetijstvo, šolstvo, družina in socialne zadeve (SŠS, zakonodaja na področju prehrane otrok in študentov,…) • ozaveščanje prebivalcev o pomenu prehrane za zdravje (medijske kampanje, sodelovanje z NVO)

  9. MREŽA ZDRAVIH ŠOL Kot rezultat dobrega medsektorskega sodelovanja se je vzpostavila in se širi tudi mreža zdravih šol, ki se odziva na probleme v zvezi z zdravjem otrok in mladostnikov. Od začetka (1993) mreža deluje s podporo Ministrstva za zdravje ter ministrstva za šolstvo in šport, za delovanje je pristojen Inštitut za javno zdravje. V teh 19 letih je projekt prerasel v program, proces oz. način miselnosti, ki se kaže v stabilni mreži šol, ki poskušajo s sistematičnim delom ohranjati in izboljševati zdravje svojih učencev, učiteljev in staršev, še zlasti na področju promocije zdrave prehrane in gibanja, duševnega zdravja, alkohola in tobaka.

  10. Širitev mreže • ZNAČILNOSTI MREŽE • dejavno vključevanje učencev/dijakov, • lokalno in regionalno sodelovanje, • izobraževanje učiteljev, konceptualni razvoj mreže in kakovost standardov.

  11. potencial za vključitev vsebine v okviru mreže zdravih šol: Projekt Pediatrične klinike, ki se je izvajal v OŠ,

  12. Projektno medsektorsko povezovanje: MIZŠ-MZ-MKO Shema šolskega sadja in zelenjave

  13. Nacionalni program spodbujanja telesne dejavnosti za krepitev zdravja 2007-2012 zastavljeni cilji se prenašajo v Strategijo 2014-2023, „Prehrana in telesna dejavnost za zdravje“

  14. področje prehrane - dobro medsektorsko sodelovanje v preteklosti, • spodbujanja redne vsakodnevne telesne dejavnosti - še precej priložnosti za sodelovanje (npr. razpoložljiva in cenovno dostopna infrastruktura, dosegljivi programi vadbe tudi za ekonomsko šibke…). • Naraščajoča debelost in bolezni v povezavi z njo, ki se pojavljajo vedno bolj zgodaj, tudi že med otroci, kaže na NUJNOST vključitve gibanja in pritegnitve drugih sektorjev k aktivnemu pristopu v okviru nacionalnega programa, s podporo parlamenta.

  15. Strategija 2014-2023„Prehrana in telesna dejavnost za zdravje“

  16. Ključni izzivi strategije

  17. Ključni izzivi nove strategije

  18. medresorko povezovanje MIZŠZ MZ MKO MDDSZ MF MZIP Lokalne skupnosti!!!

  19. Glavni cilji strategije 2014-2023 • izboljšanje prehranskih navad prebivalcev ter povečanje telesne dejavnosti; • zaustavljen in obrnjen trend povečevanja telesne teže prebivalcev; • povečan delež izključno dojenih otrok do 6. meseca starosti; • zmanjšana podhranjenost bolnikov in starostnikov; • povečana ponudba lokalno pridelane in predelane hrane ter ponudba in povpraševanje po zdravju koristnih živilih; • zmanjšana pojavnost bolezni, povezanih s hrano in prehrano; • zmanjšanje nepravičnih razlik v zdravju prebivalcev, ki nastajajo zaradi nepravilnega prehranjevanja in pomanjkanja telesne dejavnosti socialno in ekonomsko ogroženih.

  20. Glavni cilji strategije 2014-2023 usmerjeni cilji in ukrepi v povezavi z otroki

  21. 1. Zdravi začetki v vseh življenjskih obdobjih • Povečan delež tistih, ki uživajo priporočene količine sadja in zelenjave, ribe vsaj 1- krat tedensko • Zmanjšan delež tistih, ki dnevno uživajo mesne izdelke, pogosto uživajo sladke pijače, živila z visoko vsebnostjo maščob

  22. 1. Zdravi začetki v vseh življenjskih obdobjih • Povečan delež tistih, ki so telesno dejavni v skladu s priporočili • Sprejeti in uveljaviti medsektorsko usklajene nacionalne smernice za telesno dejavnost za zdravje za različne ciljne populacije • Povečati število ur športne vzgoje v šolah oziroma povečati delež otrok in mladostnikov, ki se vključujejo v šolske in zunajšolske interesne športne programe

  23. 1. Zdravi začetki v vseh življenjskih obdobjih • Povečan delež tistih, ki v šolo ali na delovno mesto prihajajo na aktiven način - Spodbujanjeudeležencev v prometu k uporabikoles, javnihprevoznihsredstev, pešačenje

  24. 2. Okolja, ki spodbujajo zdravo prehranjevanje • Zagotavljanje zdrave prehrane v vzgojno-izobraževalnih ustanovah • Razviti in vzpostaviti sistem rednega spremljanja in poročanja o ustreznosti ponudbe v skladu s strokovnimi smernicami, • Izboljšati sistem prehrane v vzgojno izobraževalnih okoljih, s povezovanjem zdravstvenih, socialnih in drugih pristojnih služb za najbolj ogrožene skupine otrok

  25. 2. Okolja, ki spodbujajo zdravo prehranjevanje • Povečati uživanje vode na račun zmanjšanega uživanja sladkih pijač, še posebej pri otrocih • Povečati dostopnost do pitne vode na javnih mestih in v ustanovah (pitniki)

  26. 3. Okolja, ki spodbujajo telesno dejavnost • Ohranjanje in vzpostavljanje vzgojno-izobraževalnih in drugih okolij, ki spodbujajo telesno dejavnost za zdravje • Ohranitev oziroma nadgradnja sistemov za spodbujanje telesne dejavnosti za zdravje v vzgojno izobraževalnih in delovnih okoljih, s povezovanjem vseh pristojnih služb • Cenovna dostopnost zdravih izbir in vzpostavitev programov brezplačne vadbe • Vzpostavitev organizirane vadbe za mlade družine

  27. Umestitev pogojev za aktiven prihod prebivalstva (kolesarjenje, hoja peš) v prostorske plane • Število novih prostorskih aktov, ki so usmerjeni v oblikovanje telesni dejavnost za zdravje naklonjenih prostorov, površin, objektov • Dolžina (v km) kolesarskih poti

  28. 6. Osveščanje, izobraževanje in usposabljanje • Informiranost, osveščenost, izobraženost in usposobljenost posameznih skupin prebivalcev o zdravih izbirah na področju hrane, prehrane in telesne dejavnosti • Kontinuirano zagotavljanje v sistemu vzgojno-izobraževalnih institucij • Izvajanje specifično in celovito nacionalno zastavljenih institucionaliziranih promocijskih aktivnosti, ki bodo vključevale in povezovale starše, otroke, šolski sistem, zdravstveni sistem in lokalno okolje

  29. 7. Raziskovanje in spremljanje • Poenoten nacionalni raziskovalni program  na področju hrane, prehrane in telesne dejavnosti za  zdravje • Celovit sistem spremljanja in zbiranja podatkov na področju hrane in prehrane, ki temelji na racionalni uporabi virov

  30. iskanje priložnosti za zdravo prehranjevanje in vsakodnevno telesno dejavnost

More Related