120 likes | 275 Views
Obraz revščine družin z otroki. Dr. Andreja Črnak Meglič, Otroška opazovalnica, IRSSV. Stopnje tveganja revščine otrok v primerjavi s p ovprečno stopnjo revščine otrok v EU in v primerjav i z nacionalnimi povprečnimi stopnjami revščine [1].
E N D
Obraz revščine družin z otroki Dr. Andreja Črnak Meglič, Otroška opazovalnica, IRSSV
Stopnje tveganja revščine otrok v primerjavi s povprečno stopnjo revščine otrok v EU in v primerjavi z nacionalnimi povprečnimi stopnjami revščine[1] [1]Child poverty and well-being in the EU, Current status and way forward
Stopnja tveganja revščine pred in po socialnih transferjih v Sloveniji %, 2004
Trendi v stopnji tveganja revščine otrok v starosti od 0-15 let Vir: 1997-2004 SURS, AGP, 2004, 2005 SURS,SILK
Stopnja tveganja revščine glede na tip gospodinjstva z otroki Vir: 1997-2004 SURS, AGP, 2004, 2005 SURS,SILK
Segmentacija revnih družin z otroki • »navidezno revnih«- skupina družin, ki zelo dobro pozna zakonsko določene pravice do socialnih pomoči in olajšav, ki izhajajo iz njihovega statusa in jih tudi v celoti uveljavljajo. Ne prikazujejo svojega dejanskega socialnega položaja. • »resnično revnih« - predstavljajo največji del revnih družin. Zaznamuje jih ena do več oblik socialne izključenosti hkrati (poleg nizkih dohodkov ali brezposelnosti, še nizek stanovanjski standard, slabo zdravstveno stanje…). • »nevidnih revnih« – skupina družin, ki ne pozna svojih pravic, jih ne zna uveljavljati, se ne počuti zadosti revne, da bi zaprosili za pomoč ali pa se svojega položaja sramujejo. • »revnih zaposlenih« oziroma skupini, ki s svojimi dohodki presega cenzuse za dodelitev DSP, a je njihov socialni položaj ogrožen ali celo slabši od položaja upravičencev do DSP. To je najhitreje naraščajoča skupina ljudi.
Strategije reševanja revščine otrok • Socialni prejemki lahko zmanjšajo neenakost, njihov vpiv pa je omejen. Predstavljajo namreč pasivne oblike pomoči. • Načini spopadanja s problemom revščine bi morale biti zastavljene širše kot v preteklosti, v smeri zmanjševanja vseh oblik socialne izključenosti in vzpostavljanjem mehanizmov za aktivnejše vključevanje revnih družin v reševanje njihovega problema. Ogromen del populacije (tudi prejemniki DSP) ni primeren za ponovno vključitev na trg dela. Potrebno bi bilo razviti nove oblike dala - okupacijske terapije, delo s krajšim delovnim časom v socialnih podjetjih, kjer bi tako zaposlenim plačilo za delo predstavljalo stimulacijo k prejeti DSP. • Predvsem pa bi bilo potrebno vzpostaviti sistem, v katerem bi bile sistematično povezane vse službe in nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z reševanjem revnih bi s svojim delovanjem zagotavljale celostno obravnavo socialno ogroženega primera.
Strategije reševanja revščine otrok • Potrebno bi jo bilo bolj kot sedaj graditi na izenačevanju štartnih možnosti za vse otroke: • Zato bi morali zastaviti razvoj v smeri brezplačne osnovne šole, vključno s prehrano, da bi preprečili socialno izključevanje že v najnežnejšem obdobju. • Učinkoviteje pa bi morali urediti tudi sistem štipendiranja, ki vključuje premalo otrok, saj prav dostop do šolanja še vedno predstavlja ključne faktor za izhod iz revščine.