1 / 71

O operacijskih sistemih

O operacijskih sistemih. Komponente računalniškega sistema. 1. Aparaturna oprema – Zagotavlja osnovne računalniške vire (CP E , pomnilnik , vhodno izhodne naprave ).

Download Presentation

O operacijskih sistemih

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. O operacijskih sistemih

  2. Komponente računalniškega sistema 1.Aparaturna oprema –Zagotavlja osnovne računalniške vire (CPE, pomnilnik, vhodno izhodne naprave). 2. Operacijski sistem – nadzira in koordinira uporabo aparaturne opreme med različnimi aplikacijskimi programiza različne uporabnike. 3. Aplikacijski programi – določajo načine, kako uporabiti sistemske vire za reševanje računalniških problemov za uporabnike (prevajalniki, databsistemi za delo s podatkovnimi bazami, video igrice, poslovni programi). 4. Uporabniki (ljudje, stroji, drugi računalniki).

  3. Naraščanje pomena programske opreme • Premiki v ceni tehnologije • Padanje cen aparaturne opreme • Naraščanje kompleksnosti programske opreme in rast njene cene • Rast cene programerskega dela • Programski pripomočki za “reverzni inženiring” organizacij • Programska oprema pomaga pri standardizaciji poslovnih postopkov

  4. Ključne programske komponente informacijskih sistemov • Software • Množica programov, ki nadzirajo delovanje aparaturne opreme računalnika • Program • Množica kodiranih ukazov, ki jih bere in izvaja računalnik • Dokumentacija • Množica navodil, ki pomagajo uporabniku pri uporabi računalniških programov

  5. Klasifikacija programske opreme

  6. Uporabniški programi • Omogočajo uporabniku izvedbo določene naloge • Pisanje nekega dokumenta • Izvedbo določenih računov • Uporabo elektronske pošte • .... • Interaktirajo s sistemsko programsko opremo • Dva osnovna tipa • Prilagojeni uporabniku (customized) • Neprilagojeni, “vzeti s police” (Off-the-shelf)

  7. Sistemski programi • Temu včasih pravijo tudi “operacijski sistem” • Zbirka programov za krmiljenje osnovnih operacij računalniške aparaturne opreme • Cilj – naj bo delovanje računalnika za uporabnike transparentno Uporabniški programi Operacijski sistem Uporabnik Aparaturna oprema

  8. Sistemski programi • Sistemski programi nudijo okolje, primerno za razvoj in izvajanje programov. Delimo jih lahko na programe za: • Rokovanje z datotekami • Informiranje o statusu • Spreminjanje datotek • Podporo programskim jezikom • Nalaganje in izvajanje programov • Komunikacije • Druge uslužnostne programe • Pogled uporabnikov na operacijski sistem je večinoma opredeljen s sistemskimi programi in ne s sistemskimi klici.

  9. Funkcije sistemske program. opreme • Izvedba sistemskih operacij • Zagon računalnika • Branje programov v pomnilnik • Upravljanje dodeljevanja pomnilnika programom • Vzdrževanje strukture direktorijev • Krmiljenje perifernih naprav • Nudenje uporabniškega vmesnika • Vmesnik, temelječ na ukazih • Grafični vmesnik (Graphical User Interface: GUI)

  10. Kaj je torej operacijski sistem? • Programje, ki deluje kot posrednik med uporabnikom računalnika in računalniško aparaturno opremo. • Cilji operacijskega sistema: • Izvajanje uporabniških programov in lažje reševanje problemov uporabnika. • Narediti računalniški sistem sploh uporabljiv. • Učinkovita uporaba računalniškega sistema.

  11. Kako se stvar začne?(bootstrapping) • Bootstrap: program v pomnilniku ROM (read only memory) • Požene ga CPE ob vklopu računalnika • Prepiše operacijski sistem z diska v pomnilnik • Nato preskoči na operacijski sistem

  12. Zagon operacijskega sistema Korak 2: Zagonski program prepiše operacijski sistem v primarni pomnilnik in preda nadzor njemu. Korak 1: Ob vklopu računalnika se požene zagonski program (bootstrap program), ki je že v pomnilniku. Operacijski sistem pa se nahaja na disku.

  13. Kaj dela operacijski sistem? • Zahtevo za zagon neke aplikacije (na primer urejevalnika Word) pošljemo operacijskemu sistemu • OS poišče program na disku, ga naloži v pomnilnik in ga požene

  14. Kaj dela operacijski sistem? • OS nudi aplikaciji različne servise • OS, aplikacije in podatki tekmujejo za pomnilnik

  15. Kaj dela operacijski sistem? • Med potekom uporabniškega programa mu operacijski sistem (OS) po potrebi bere ali zapisuje podatke na disku

  16. Pogledi na operacijski sistem • Dva pogleda • Pogled uporabnika • OS nudi abstrakcijo virov računalnika, tako da je reševanje problemov lažje • Sistemski pogled • OS deluje kot alokator virov, upravnik procesov in nadzornik sistema

  17. Še nekaj definicij operacijskega sistema • Resource allocator – upravlja in alocira vire. • Control program – nadzoruje izvajanje uporabniških programov in operacij vhodno-izhodnih naprav . • Kernel – Program, ki teče ves čas (kar v splošnem ne velja za uporabniške programe).

  18. Še nekaj pojmov pri OS • Režimi izvajanja(Running Modes) • Uporabniški režim(User Mode) • Omejena uporaba aparaturne opreme in omejen nabor strojnih ukazov • V tem režimu tečejo uporabniški programi • Sistemski režim(Kernel Mode, Trusted mode) • Neomejen dostop do aparaturne opreme • Možna uporaba vseh strojnih ukazov • V tem režimu v splošnem teče operacijski sistem

  19. Komponente operacijskega sistema • Lupina (shell): del, ki komunicira z uporabniki • Grafični uporabniški vmesnik (GUI) • Window manager • Jedro (kernel): vsebuje komponente za opravljanje osnovnih funkcij • Upravljanje z datotekami (File manager) • Gonilniki naprav (Device drivers) • Upravljanje s pomnilnikom (Memory manager) • Razvrščanje nalog (Scheduler and dispatcher)

  20. Lupina (shell) kot vmesnik med uporabniki in operacijskim sistemom

  21. Upravljanje datotek (File Manager) • Direktorij ali mapa (Directory, folder): Skupina datotek, ki jo običajno ustvari uporabnik • Pot (Path): Položaj datoteke v hierarhiji direktorijev • Opisnik datoteke (File descriptor): Informacija, potrebna za dostop do odprte datoteke

  22. Upravljanje s pomnilnikom (Memory manager) • Stran (Page): enota uporavljanega pomnilnika (nekaj kilobytov) • Navidezni pomnilnik (Virtual memory): navidezni pomnilniški prostor • Tvorimo ga s premetavanjem strani med resničnim pomnilnikom in prostorom na disku

  23. Procesi • Program = statična skupina ukazov • Proces = aktivnost (“življenje”) programa, ki teče • Stanje procesa = trenutno stanje aktivnosti • Posnetek pomembnih delov stanja računalnika • Programski števec, drugi registri, dodeljeni pomnilnik

  24. Administracija procesa • Razvrščevalnik (Scheduler) • Stanje vseh procesov hrani v procesni tabeli • Pripravljeni ali čakajoči procesi (Ready or waiting) • Prioriteta procesov • Dodatni podatki: strani v pomnilniku ipd.

  25. Administracija procesa (nadaljevanje) • Dispečer (Dispatcher) • Dodeli eno časovno rezino (kvantum) procesu, ki je pripravljen • Izvede preklop procesov (context switch), ko dodeljena časovna rezina poteče • Iztek časovne rezine nakaže prekinitev (interrupt) • Rokovalnik prekinitev (Interrupt handler): je del dispečerja

  26. Dodeljevanje časa (Time-sharing) Dodeljevanje časa procesoma A in B

  27. Stanje izvajanja (state) procesa • kreiran • končan • v stanju izvajanja • čakajoč (pripravljen) • blokiran (npr. čaka na zaseden vir) • čakajoč (na disku navideznega pomnilnika) • blokiran (na disku navideznega pomnilnika)

  28. Kako rešujemo tekmovanje za vire? • Določene vire lahko zaseda le en proces hkrati – procesi tekmujejo za vire • če je vir zaseden, morajo ostali procesi čakati, da se vir sprosti (so blokirani) • Semafor = kontrolna zastavica, ki pove, da je nek vir zaseden • Z ustrezno funkcijo moramo sočasno izvesti operaciji test in set • Kritična sekcija = zaporedje ukazov, ki jih naenkrat lahko izvaja le en proces • Običajno ščitena s semaforjem • Medsebojno izobčenje (Mutual exclusion) = zahteva za pravilno implementacijo kritične sekcije

  29. Smrtni objem (Deadlock) • Dva procesa blokirata drug drugemu nadaljevanje • Pogoji, ki vodijo v smrtni objem 1. Tekmovanje za vire, ki niso deljivi 2. Vsak proces potrebuje najmanj dva vira 3. Alociranega vira ne moremo sprostiti Smrtni objem dveh vlakov, ki tekmujeta za dve nedeljivi križišči proge

  30. Smrtni objem (primer) viri so nedeljivi (jih lahko zaseže le en proces) Proces 2: zaseži vir 2 ... zaseži vir 1 ... sprosti vir 1 ... sprosti vir 2 Proces 1: zaseži vir 1 ... zaseži vir 2 ... sprosti vir 2 ... sprosti vir 1

  31. Smrtni objem (kako se izogniti) • izogibanje: vnaprej vemo kakšne vire zahteva proces • bankirjev algoritem (Dijkstra) za ugotavljanje varnih stanj in izdajo dovoljenj za zaseganje virov • preprečevanje: • izogibanje ekskluzivnemu zaseganju virov in uporaba alternativ – spooling, “backoff” algoritmi... • zahteva po vseh resursih pred začetkom izvajanja • izogibanje krožnemu čakanju na vire (npr. z upoštevanjem prioritete virov) • odkrivanje: • ponoven zagon (“restart”) procesov

  32. “Spooling” (namotavanje?) • Zahtevano operacijo prestavimo na nek kasnejši čas • Tako izgledajo nedeljivi viri kot deljivi (shareable) • Tehnika izogibanja smrtnemu objemu

  33. Procesi in varnost • Operacijski sistem preprečuje nelegalen dostop do virov • Različen pomnilnik za različne procese • Privilegirani ukazi možni le v jedru • Vsi dostopi do datotek so možni le preko jedra • Dostop do drugih naprav le preko jedra

  34. Varnost pred zunanjimi napadi • Najbolj pogosta zaščita: Uporabniško ime in geslo • Problem: kraja gesel • Problem: avtomatski uganjevalci gesel • Protiukrepi: • Uporabniku povemo, kdaj je bil zadnjič prijavljen • Poročanje o ponavljanih napačnih ugibanjih • Uganjevalca prijavimo v poseben račun (account) in gledamo, kaj počne

  35. Varnost pred notranjimi napadi • Operacijski sistem preprečuje nelegalen dostop do virov • Različen pomnilnik za različne procese • Privilegirani ukazi možni le v jedru • Vsi dostopi do datotek so možni le preko jedra • Dostop do drugih naprav le preko jedra

  36. Vrste operacijskih sistemov • Preprosti paketni sistemi (Batch Systems) • Multiprogramski paketni sistemi • Sistemi z dodeljevanjem časa (Time-Sharing Systems) • Sistemi osebnih računalnikov • Paralelni sistemi • Porazdeljeni sistemi • Sistemi za delo v realnem času (Real -Time Systems)

  37. Računalniki 1. generacije • 1940-1955: • elektronke za vezja • magnetne bobne za podatke (pomnilnik) • papirne kartice, tiskani izpisi za I/O • en program naenkrat • brez pravega OS in višjenivojskih prog. jezikov • program pri npr. ENIACu določen s pretikanjem kablov in stikal, pozneje tudi s shranjenimim funkcijami v ROM • programi v binarni strojni kodi • podatki na karticah

  38. ENIACElectronic Numerical Integrator and Computer

  39. Računalniki 2. generacije(1955-1965) • Tranzistorji • Programski jeziki • Prvi OSi za paketno obdelavo

  40. Preprosti paketni sistemi Uporabniški podatki Uporabniški program Sistemska progr. oprema Trak Trak Operacijski sistem Računanje Čitalnik kartic Tiskalnik Trak Trak Izhod Vhod

  41. Paketno procesiranje (Batch processing)

  42. Računalniki 2. generacije(1955-1965) Prvi sistemi za paketno obdelavo

  43. Računalniki 2. generacije(1955-1965) IBM 7094 IBM 1401

  44. Računalniki 2. generacije(1955-1965) • Programer pripravi paket luknjanih kartic • Več paketov luknjanih kartic prenesemo na trak • Trak poženemo na računalniku “mainframe” • Izpis rezultatov, ko se vsi posli (job) zaključijo

  45. Preprosti paketni sistemi • Nadzoruje jih operater (administrator) • Uporabnik operater • Rokovanje s perifernimi napravami • Krajšanje časa nameščanja (setup time) s primernim grupiranjem podobnih poslov v pakete • Avtomatsko razporejanje poslov (job sequencing) – avtomatsko prenese nadzor iz enega posla (job) na drugega. To so bili prvi preprosti operacijski sistemi. • Residenčni monitor • V začetku ima nadzor monitor • Nadzor se prenese na posel • Ko se posel zaključi, se nadzor spet prenese na monitor

  46. Multiprogramski paketni sistemi V primarnem pomnilniku je sočasno več poslov in uporaba CPE je med njimi multipleksirana.

  47. Multiprogramski paketni sistemi • Sistemska programska oprema nudi storitve računalniškega sistema glede na zahtevke s strani uporabniških programov • Do spremembe konteksta (programa) pride, ko določen paket čaka na zunanji dogodek (npr. V/I napravo)

  48. Sistemi z dodeljevanjem časa (Time sharing) • Podobno multiprogramskim sistemom, multipleksiranje pa je tako hitro, da navidezno programi tečejo sočasno. Zato lahko poteka uporaba računalnika interaktivno. • CPU je multipleksiranamed več posli, ki so sočasno v pomnilniku oziroma na disku (CPE je dodeljena poslu le, če se ta nahaja v pomnilniku). • Posel (job) je premeščan (swapped)v pomnilnik ali iz njega na disk. • Na voljo je on-line komunikacijamed uporabnikom in sistemom; Ko operacijski sistem konča izvajanje enega ukaza, poišče naslednji “ukaz”, ki ga uporabnik vtipka preko tipkovnice. • Uporabniki imajo dostop do podatkov in programov s pomočjo sprotnega sistema (on-line system).

  49. Interaktivna obdelava

  50. Osebni računalniški sistemi • Osebni računalniki – Računalniški sistemi, namenjeni enemu uporabniku. • Vhodno izhodne naprave – tipkovnica, miš, prikazovalnik, tiskalniki,... • Prikladnost uporabniku in odzivnost. • Možna uporaba tehnologij, razvitih za večje računalniške sisteme, pri čemer pa posameznik pogosto ne potrebuje vseh sistemskih zaščitnih mehanizmov, ki so pri večjih sistemih običajni in nujni.

More Related