Medvedi

1. Medvedi IZELALA:ANAMARIJA FRANKO

2. KAZALO: • VRSTE MEDVEDO • LOV • SAMOTARJI • KJE SREČAMO MEDVEDA • OPIS • RAZMNOŽEVANJE • PREHRANJEVANJE • ZIMSKO SPANJE • ZNAMENITOSTI V RJAVIH MEDVEDIH

3. VRSTE MEDVEDOV • Severni medved • Rjavi medved • Grizli • Črni medved • Panda

4. LOV • Na medvede (in to ne zgolj s fotoaparatom) je na Aljaski zelo privlačen. Lovijo jih spomladi ali jeseni, ko si medvedi lačni iščejo hrane. Nenadzorovano streljanje in lov za trofejami zelo drastično spreminja krhki ekosistem divjine in le od nas je odvisno, kako dolgo bo ta še obstajala. »Ne smemo pozabiti, da je živi medved simbol svobode in razumevanja – znak, da se lahko naučimo ohraniti to, kar je še ostalo na zemlji. Izumrli medved bo še en žalosten, dokaz za tisto, o čemer bi se morali naučiti veliko več,a smo bili preveč zaposleni s samimi seboj,«  razmišlja Frank Craighead, pred štirimi leti umrli ameriški znanstvenik in naravovarstvenik, avtor številnih knjig in člankov v reviji National Geographic, ki je velik del svojega življenja posvetil preučevanju medvedov.

5. SaMoTaRjI • Medvedi so pretežno samotarji in se izogibajo svojim vrstnikom, razen kadar je na voljo veliko hrane, na primer lososov ob brzicah. Izjema so tudi samice z mladiči in v času parjenja, ko se samci pridružijo spolno zrelim samicam (te dozorijo med 5. in 7. letom starosti) za dobra dva tedna med majem in julijem. Običajno od dva do štirje mladiči nato ugledajo luč življenja med januarjem in marcem. S samico ostanejo in se učijo prvih korakov v novem svetu do dveh let in pol, nato pa uberejo svojo pot; samice se tedaj ponovno parijo.

6. KJE vse SREČEMO medvede? • 1. Pristava2. Drevesnica3. Drevesa4. Rožni studenec5. Tipi gozda6. Kofel7. Reka Rinža8. Mlaka9. Kraška jama10. Mrzli studenec11. Gospodarjenje z gozdom12. Gozd je usklajena narava13. Mahovi, lišaji in gobe14. Gozdna tla 

7. Pristava z urejeno okolico postaja zeleni center Kočevja. • V gozdni drevesnici vzgajamo sadike gozdnega drevja, ki jih potrebujemo za obnova gozda. • Drevesa so največja a po številu so le najmanjši del gozdnega ekosistema. • Log je posebne vrst gozd v vodi. • Najdemo jih tudi v kraških jamah in v drugih. Najdemo jih tudi v drugih kontinentih,…

8. OPIS…. • Medved je velik - v dolžino meri od 170 do 220 cm, samice so občutno manjše. Samci tehtajo od 300 do 780 kg, samice 100 do 200 kg. Živi lahko do 35 let. Pozimi miruje, vendar to ni pravo zimsko spanje. Telesna temperatura mu upade za 6°C, upočasni se mu srčniutrip. Samica v tem času koti. • Najmanjša podvrsta evropski rjavi medved tehta 90 kg, medtem ko največja podvrsta kodiaški medved, ki živi v Rusiji in na Aljaski, tehta okoli 680 kg in zraste do 3 m dolžine.

9. RAZMNOŽEVANJE • Rjavi medved je vrsta s pozno spolno zrelostjo in daljšim aktivnim obdobjem kot nekatere druge živali. Samice brejo 6- 7 mesecev. Kotijo na zavarovanih mestih (brlog, skalne razpoke, manjše kraške votline itd.). Skotijo 2- 3 slepe in gluhe mladiče, ki slišijo po 2 tednih in spregledajo po 4- 5 tednih. Pri materi sesajo mleko 4 mesece, mama medvedka pa jih ima pod svojim okriljem 2 leti.

10. PREHRANJEVANJE • Je izrazit vsejed, saj se hrani z gozdnimiplodovi, podzemnimi in zelenimi deli rastlin, glivami, glodavci in mrhovino. Ker je plenilec, je njegov plen lahko tudi živina. Lahko je tudi nevaren za človeka. Rjavi medved potrebuje velik, dobro ohranjen življenjski prostor s čim manjšim vplivom človeka. Slovenski lovci medvedom pomagajo do hrane. Na mrhovišča jim nastavijo poginule živali.hkrati pa jim hranjenje omogoča maščobo za zimsko spanje.

11. ZIMSKO SPANJE • Za medveda je značilno, da zimo predremlje. Medvedu se telesna temperatura zniža le za 6˚C, presnova pa se mu zelo malo upočasni. Odvisno od klime področja primanjkljaja hrane, rjavi medved v zimskem spanju preživi 3 ali več mesecev med katerimi zgubi 30-50 % skupne mase. Poleti in jeseni, ki so bogati z energijo, medvedi napolnijo rezerve masnega tkiva. V oktobru in novembru večina medvedov išče ugoden kraj za prespane zime.

12. ZNAMENITOSTI V RJAVIH MEDVEDOV • V Sloveniji živi okoli 450 do 550 medvedov, največ jih je v kočevskih gozdovih.[2] • Vzroki za izumiranje vrste so krčenje gozdnih področij, vznemirjanje, lov in promet. Razen potrebe za parjenjem, je njihova potreba tudi iskanje hrane. Zaradi velikosti telesa in pretežno rastlinske prehrane, ki ni energetsko bogata, mora medved pojesti veliko količino hrane, kar pomeni, da potrebuje veliko časa, da jo najde. Pri tem prehodi velike razdalje ter se seli. Na žalost pogosto poseže tudi po hrani iz ljudskih virov. Problematične in potencialno nevarne so situacije, ki nastanejo, če se medvedi navadijo bližine človeka.