Raba interneta v Sloveniji

1. Raba interneta v Sloveniji Vasja Vehovar, FDV

2. Vsebina • Osnovni trendi • Uporabniki interneta • Mobilni internet • Spletna obiskanost • E-bančništvo • E-nakupovanje

3. Trendi

4. Globalni trendi v svetu... • Zadnje analize IDC: • visoka globalna rast sektorja IKT v letu 2004 (5%) • optimistične napovedi za leto 2005 (6%) • trendi 2005: konvergenca, konsolidacija,pregrupiranje • Problemi: • Lizbonska deklaracija in EU 2010 • Splošen produktivnostni paradoks • IKT kot priložnost in IKT kot nuja

5. ... in v Sloveniji • Sektor IKT: • 1995-2002 stopnja rasti 17% (IT segment 11%) • tudi v letu 2003 in 2004 visoka stopnja rasti • Ugodne napovedi za 2005 • Splet v letu 2004: • Število uporabnikov cca 10-15% letno • Obiskanost spletnih strani cca 20%+ • Oglaševalska industrija cca 40%++ • Širokopasovni dostop: rast 50%+

6. Prvih deset let • Imenik Matkurje: Prvi vpisi konec leta 1994 • Internet: od velike začetnice do male • Poslovna uporaba spleta: • V celoti gledano še vedno na začetni stopnji, • Veliko entuziazma, zgrešenih predstav, napačnih projektov, izgubljenih investicij, • Vse to pa ni moglo izničiti izjemnih prednosti: • Visoke stopnje rasti • Odsotnosti tuje konkurence • Odsotnost globalne krize IKT v začetku desetletja • Le redki projekti pa so uspešni tudi globalno

7. Uporabniki interneta

8. Uporabnik interneta RIS 1996-2004:Ali uporabljate internet … pri tem mislimo elektronsko pošto, www, ftp, WAP ali katerokoli drugo internet storitev? RIS 2004:Ali vi osebno uporabljate internet... S tem mislimo elektronsko pošto, www, ftp, WAP ali katerokoli drugo internetno storitev, pri čemer lahko dostopate preko katerekoli naprave (računalnik, mobilni telefon, dlančnik, TV...) Statistični urad 2004 (Eurostat): Ali ste že kdaj uporabljali internet? SJM 2004 (ESS): Kako pogosto uporabljate internet, od doma, iz službe itd? (...mesečno, tedensko, dnevno....)

9. Ocene števila mesečnih uporabnikov Urad za statistiko (april 2004), osebno anketiranje • Populacija 16-75: 566,000 • Populacija 10-75 (projekcija) 660,000 RIS (april 2004) telefonska anketa, 10-75 let • strandardna definicija 740,000 RIS (december 2004), telefonska anketa, populacija 10-75 • strandardna definicija 750,000 • nova definicija 840,000 SJM/ESS, november 2004, 15+ let, osebno anketiranje • Populacija 15+ 680,000 • Projekcija Projekcija 10-75 750,000 Štetja na osnovi kukijev pa dajejo ocene cca 1 mio+

10. Pa še to... • Razlike med definicijami v veliki meri izginejo, če se opazuje redne (tedenske) uporabnike interneta. • Gibanje števila uporabnikov je sicer malo pod srednjim scenarijem iz leta 2002.

11. Mobilni internet

12. Internet - mobilni telefon

13. Mobilna uporaba – je to internet? • Uporabniki mobilnih telefonov v celotni populaciji 2004: • EMC podatki operaterjev: penetracija aparatov presegla 100% • ADS: oseb z mobilnim telefonom je v populaciji okoli 70% • Uporabniki interneta: 1% navaja zgolj mobilni dostop • Nasploh uporabniki interneta, ki navajajo mobilni dostop, tega uporabljajo razmeroma redko. • Vendar: Poleg mesečnih uporabnikov interneta je v Sloveniji še preko 50,000 oseb: • ki uporabljajo Planet/VodafoneLive vsaj mesečno, • hkrati pa na klasično vprašanje “Ali uporabljate internet....” odgovorijo NE

14. Mobilni dostop - Planet/VodafoneLive

15. Mobilni dostop - je to internet dostop? Posebnost v Sloveniji: • 13% gospodinjstev z dostopom do interneta ima zgolj mobilni dostop • Delež 87% za PC-dostop med gospodinjstvi je zaenkrat najnižji v EU • In obratno: Delež gospodinjstev s prenosno napravo za dostop do interneta je v Sloveniji daleč najvišji (61%), npr. Finska (41%)

16. Obiskanost

17. Trendi • Obiskanost spletnih strani narašča bistveno hitreje kot število uporabnikov interneta • Kljub temu je mesečni doseg, ki presega 10%, velika redkost (tako v Sloveniji kot v svetu) in je običajno rezerviran za cca 20 strani • Meritve RIS, december 2004: • Izmerjena obiskanost za 30 top strani • Telefonske ankete, december 2004 • Serija od leta 1998 kaže trende: • Najdi.si (cca 70%) in Google.com (cca 60%) razred zase • Ustalitev Matkurje in TIS • Vztrajno naraščanje Siol.net, 24ur.com, Finance • Fenomen Bolha

18. Problemi • Primerjava z meritvami na osnovi “third party measurement” oz. kukijev (IAB standard): • Statistično značilne razlike so izredno redke • Primeri statistično značilnega razhajanja: • Finance: več oseb uporablja isti kuki oziroma identifikacijo • Najdi.si, Bolha: ena oseba uporablja več kukijev • Nadaljnji potencialni problemi: • ponudniki dostopa: Mobitel, Arnes, Siol • znane blagovne znamke: Delo • Ostali problemi telefonskih anket. • Kako je s PC-metrijo?

19. Identifikacija na osnovi kukijev • Le manjšina uporabnikov interneta dostopa s v mesecu samo enega računalnika • Tudi med uporabniki, ki dostopajo samo iz enega samega PC-ja, pa jih večina: • bodisi omejuje inštalacijo kukijev, • bodisi kukije vsaj mesečno briše. • Hkrati pa ima večina domačih PC-jev in znaten del službenih več kot enega uporabnika • S tem je za večino uporabnikov močno otežena identifikacija in tudi izračun presečnih množic

20. Preseki najbolj obiskanih strani

21. E - bančništvo

22. Nekaj značilnosti • Ustaljen relativni delež okoli 20% uporabnikov interneta. • V mednarodnih primerjavah je delež v Sloveniji tradicionalno in nerazložljivo skromen. • Po zaskrbljenosti v prvem polletju 2004, je potencial e-bančništva ponovno porasel. • Zmerno naraščanje absolutnega števila uporabnikov, vendar le v obsegu rasti števila uporabnikov interneta. • Rahel upad zadovoljstva v letu 2004 (4.1). • Mobilno bančništvo v vzponu: Zadovoljstvo večje kot pri e-bančništvu. • Ovire in prednosti so močno segregirane.

23. Bančne aplikacije • Kakšno je zadovoljstvo z nekaterimi vidiki bančnih aplikacij na spletu? • Zadovoljstvo z načinom prijave je najvišje, pri tem pa način prijave nima velikega vpliva. • Zadovoljstvo z navigacijo je večje od zadovoljstva z oblikovanjem. • Nekoliko nižje je zadovoljstvo glede pomoči uporabnikom in glede na hitrost in stabilnosti sistema. • Razlike: med bankami ali med uporabniki?

24. Kako samozadosten je splet? • Odstotek uporabnikov e-bančništva, ki so potrebovali pomoč pri • Inštalaciji • Pri uporabi aplikacije • Pri problemih okoli stanja

25. Kako samozadosten je splet? • Odstotek uporabnikov e-bančništva, ki so potrebovali pomoč pri • Inštalaciji 37% • Pri uporabi aplikacije 22% • Pri problemih okoli stanja 32% • Kakšna pomoč je bila to? • Trije tipi pomoči: • v veliki večini po telefonu, • na drugem mestu je telefon plus email, • in šele na tretjem je email

26. Kako plačati 1000 sit za on-line nakup? • Kreditne kartice z on-line avtorizacijo • Kreditna kartica s fax avtorizacijo • Kreditna kartica s telefonsko avtorizacijo • Mobilni račun • Preko on-line bančništva • Mobilno bančništvo • Telefonsko nakazilo • Po povzetju • S položnico

27. E-nakupovanje

28. Nekaj ugotovitev • Delež on-line nakupov v končni potrošnji hitro narašča in je v letu 2004 presegel 0.5% (npr. ZDA 1.8%). • Bistven premik v letu 2004: posredni vpliv. • Zadovoljstvo z on-line nakupi izredno visoko (4.4) • Zagotovilo varnosti – štirje vidiki – se je izkazalo za uporabnike kot nadvse pomembno • Plačilo: Še vedno prevladuje povzetje; v porastu pa so bančna plačila (in ne kartice) • Neckerman še bolj trdno na prvem mestu

29. Kje slovenske e-trgovine zaostajajo? • Uporabniki, ki so nakupovali tudi v tujini, so primerjali splošen vtis med slovenskimi in tujimi on-line trgovinami. • Kaj manjka slovenskim e-trgovinam? • Primerjalna cenovna prednost (najbolj kritično) • Pestrost izbire • Uporabniška prijaznosti • Varnost • Oblikovna prijaznost • Dostava (ni zaostajanja)

30. Zlorabe in težave pri e-nakupih • Vsi vidiki težav so v primerjavi z letom 2002 dramatično upadli • Najbolj je upadlo zavajajoče oglaševanje, o tem poroča le še 11% e-nakupovalcev (2002: 26%) • Največja težava je prepozna dostava (10%) • Porasle pa so težave z ugotavljanjem dejanske cene

31. Cenovna elastičnost e-nakupov • V celotni populaciji je glavnina že slišala, da je na internetu določena ponudba precej cenejša • Bi se odločili za internet nakup, pri vrednosti 100,000, če je on-line nakup cenejše za 20%? • Bolj ali manj pa bi se za internet nakup (namesto klasičnega) odločali... • Glede razlike v ceni (npr. 5%,20% popust) • Glede na velikost nakupa (npr. 5,000 ali 100,000 Sit) • Glede na rabo ali ne-rabo interneta • Glede na socio-demografsko strukturo

32. Sklep • Število PC uporabnikov interneta bo v bodoče naraščalo le cca 10% ali še manj • Vendar bodo to več kot kompenzirali: • Povečana intenzivnost uporabe zaradi široko-pasovnega dostopa • Širitev mobilnega dostopa • Val novih in prenovljenih spletnih mest • Nove tehnologije, storitve, aplikacije • Organizacije in ponudniki vsebin komaj začenjajo integrirati splet v svoje poslovanje • Spletno industrijo čaka veliko dela. • Vendar bo to delo vse bolj zahtevno. • Vedno znova bo treba prisluhniti uporabniku.

33. http://ris.org