1 / 29

PODNEBNE SPREMEMBE IN TRAJNOSTNI RAZVOJ: Kaj lahko naredimo v šoli?

PODNEBNE SPREMEMBE IN TRAJNOSTNI RAZVOJ: Kaj lahko naredimo v šoli?. Dr. Darja Piciga Služba Vlade RS za podnebne spremembe. Strokovni posvet Izobraževanje in komuniciranje o podnebnih spremembah in trajnostnem razvoju Služba Vlade RS za podnebne spremembe, Ljubljana, 30. marec 2012.

fionn
Download Presentation

PODNEBNE SPREMEMBE IN TRAJNOSTNI RAZVOJ: Kaj lahko naredimo v šoli?

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. PODNEBNE SPREMEMBE IN TRAJNOSTNI RAZVOJ: Kaj lahko naredimo v šoli? Dr. Darja Piciga Služba Vlade RS za podnebne spremembe Strokovni posvet Izobraževanje in komuniciranje o podnebnih spremembah in trajnostnem razvoju Služba Vlade RS za podnebne spremembe, Ljubljana, 30. marec 2012

  2. VSEBINA • Podnebne spremembe in energetska kriza kot globalni izziv in priložnost za razvoj. • Primeri projektov in učnih gradiv • Cilji, načela in nujni ukrepi vzgoje in izobraževanja o podnebnih spremembah in trajnostnem razvoju.

  3. Naraščanje prebivalstva Dr. Lučka Kajfež Bogataj: GLOBALNI IZZIVI? Naraščanje prebivalstva Ekosistem- ske izgube Podnebne spremembe Presenečenja

  4. Dr. Darja Piciga: VIZIJA NIZKOOGLJIČNE PRIHODNOSTI: UČEČA SE SLOVENIJA. Mednarodna konferenca EDUvision, Ljubljana, 1.12.2011. FINNISH NATIONAL BOARD OF EDUCATION Irmeli Halinen: CURRICULUM DESIGN: LESSONS FROM FINLAND Our world is so confusing GLOBALNI IZZIVI? Podnebne spremembe Terorizem Ekonomska globalizacije Spremembe v delu Migracije Družbene delitve Finančne krize Revolucije, vojne Onesnaževanje Itd. ….

  5. ABCDE: Pet velikih trendovDr. Žiga Turk, predstavitev na Odboru za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino, 7.2.2012 A vtomatizacija ter izobilje hrane, industrijskih izdelkov in informacij B RICs in globalizacija C Klimatske spremembe in energetika D emografske spremembe E tehnologije Viri rešitev: SONCE in GLAVA in SRCA ljudi. Ljudje: kvantiteta, kvaliteta, priložnosti zanje. TALENTI

  6. ABCDE: Pet velikih trendov – povezano s podnebnimi spremembami in TR Avtomatizacija ter izobilje hrane, industrijskih izdelkov in informacij Vsako uro pošljemo v zrak 4 Mt CO2

  7. A h i i 13 milijonov odvrženihpločevink (v eni uri) 18.000 zavrženih mobilcev (v eni uri) 24 milijonov plastičnih steklenicodloženih na smetišča (v eni uri) 44 milijonov zavrženih plastičnih vrečk (v eni uri)

  8. BRICs in globalizacija BRICs= Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska

  9. BRICs in globalizacija BDP po državah 2002 BDP po državah 2050 (napoved Goldman Sachs) WILL INDIA BECOME AN ECONOMIC SUPERPOWER, DOES IT MATTER & WHAT MIGHT PREVENT IT?Stephen Howes, Lead Economist (India), World Bank, March 2005 Rast BDP: zgodovinska (1998 – 2002) in napoved Goldman Sachs (2000 – 2050)

  10. C Klimatske spremembe in energetika IPCC: scenariji koncen-tracij CO2 Da bi imeli 50% verjetnost stabilizacije pri 2 C (zeleni scenarij), moramo glo-balne izpuste do 2050 znižati za 50%, pri tem pa razvite države za 80 do 95 %.

  11. D emografske spremembeŠtevilo prebivalcev s terciarno izobrazbo Indija-Kitajska-EU Indija-Kitajska-ZDA Aromar Revi. Exploring Pathways for India and China in the 21st Century. 30th April 2007. Work in progress. Do not cite. www.ifs.du.edu/assets/documents/reviifsindiachina.ppt

  12. E tehnologije: Pametna omrežja Referenčni model Elementi:

  13. Globalni izzivi v kontekstu družbe znanja zahtevajo tako korenite spremembe v mišljenju in ravnanju posameznikov in družb, kot najbrž še nikoli doslej v zgodovini človeštva. spreminjanje vedenj in ravnanj posameznikov, družbenih = skupin, institucij in sistemov učenje na individualni in družbeni ravni Učenje za kakšno prihodnost? Učenje česa?

  14. »Vizija nizkoogljične družbe za Slovenijo leta 2050 je vzajemno povezana in vključujoča nizkoogljična družba z odličnim gospodarstvom ter kakovostjo življenja, prostora in naravnega okolja.« (Vizija - Osnutek Strategije prehoda Slovenije v nizkoogljično družbo do leta 2050, Podnebne strategije SVPS, september 2011 – www.svps.gov.si)

  15. Horizontalne strategije

  16. Slovenija ima številne prednosti in odlične priložnosti, na katerih lahko utemelji strategijo zelene rasti z zniževanjem emisij TGP in prilagajanja na učinke podnebnih sprememb • Kot majhno, odprto, izvozno usmerjeno gospodarstvo • z dokaj dobro izobrazbeno strukturo in • ohranjenim naravnim okoljem ima relativno ugoden izhodiščni položaj za prehod v nizkoogljično družbo. Osnutek Strategije prehoda Slovenije v nizkoogljično družbo do leta 2050

  17. Tudi v šolstvu: • primeridobre prakse in • učnagradiva, ki že obstajajo: Okoljska vzgoja kot vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj, priročniki (Okoljska vzgoja, Razmišljamo in delujemo trajnostno, …), Ekošola kot način življenja, Slovenski E-forum, Šolska energetska mreža, Živi preprosto in solidarno - v smeri podnebne pravičnosti (Slovenska Karitas), Okolju prijazna šola in vrtec (Planet Zemlja), Slovenska mreža zdravih šol – SMZŠ, društvo Focus, Koledar prof. Gamsa o podnebnih spremembah, taborniki, Umanotera, Šola otrokovih pravic (UNICEF), UNESCO šole, InCoJunior, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Eko sklad, društvo Humanitas, energetska podjetja, Inštitut za trajnostni razvoj, CRP projekt Didaktični pristopi k VITR in spletna stran http://www.vitr.si/, Revija “Trajnostni razvoj v šoli in vrtcu”, GLOBALNO UČENJE (SLOGA, MZZ), …

  18. Tudi v šolstvu- II Gradiva in akcije Evropske komisije - kampanja Change: kako lahko vplivate na podnebne spremembe (tudi v slovenščini): http://ec.europa.eu/environment/climat/campaign/index_sl.htm http://ec.europa.eu/clima/sites/campaign/pdf/weather_sl.pdf

  19. Tudi v šolstvu- III Gradiva in akcije Evropske komisije – Intelligent Energy Europe…. Vseevropsko tekmovanje mladih za večjo energetsko učinkovitost

  20. Tudi v šolstvu – IV

  21. Tudi v šolstvu – V http://www.konzorcij-bss.bc-naklo.si/mod/resource/view.php?id=189 Priročnik posodobitve pouka v gimnazijski praksi: Okoljska vzgoja kot vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj, Zavod RS za šolstvo, 2011

  22. Tudi v šolstvu – VI RAZMIŠLJAMO IN DELUJEMO TRAJNOSTNO Priročnik za vključevanje vsebin trajnostnega razvoja v izobraževanje Avtorji: Andrej Klemenc, dr. Tatjana Resnik Planinc, dr. Mimi Urbanc, Helena Vičar Potočnik, Maja Blejec, Tomaž Dintinjana, Danuša Škapin Center RS za poklicno izobraževanje, 2010 http://www.cpi.si/mednarodno-sodelovanje/ess/kakovost-in-prepoznavnost/zakladnica-znanja/trajnostni-razvoj.aspx

  23. STRATEGIJA KOMUNICIRANJA IN IZOBRAŽEVANJA O PODNEBNIH SPREMEMBAH IN TRAJNOSTNEM RAZVOJU DO LETA 2050 (Osnutek, 6. februar 2012, www.svps.gov.si) Zelena Slovenija, učeča se družba CILJI: • Programi vzgoje, izobraževanja in usposabljanja: Zagotoviti kadrovske potenciale za prehod v nizkoogljično družbo in družbo trajnostnega razvoja - kakovost in količino znanja, druge kompetence za zeleno rast (kot osnovnega mehanizma za zniževanje emisij TGP) in za prilagajanje na učinke podnebnih sprememb. • Informiranje in ozaveščanje javnosti: • za vzgojo ozaveščenega potrošnika in proizvajalca, • spreminjanje pričakovanj v smislu uravnoteženih ciljev družbenega, okoljskega in gospodarskega razvoja, • poznavanje možnosti, upoštevanje ukrepov in podpora za prehod v nizkoogljično družbo. • Zagotoviti najširše sodelovanje deležnikov in javnosti v procesu načrtovanja in izvajanja ukrepov blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje.

  24. Strategija vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj UNECE, 2005 – Smernice VITR, 2007NAČELA: • Obravnavanje etične razsežnosti – odgovornost, enakopravnost, spoštovanje človekovih pravic … • Integrativnost elementov VITR (okoljska, gospodarska in družbena dimenzija TR) in celostni pristop. • Uporaba sistemskega, kritičnega in ustvarjalnega mišljenja; od lokalnih do svetovnih okvirov; to je temeljni pogoj za delovanje za trajnostni razvoj. • VITR kot vseživljenjski proces. • Prežemanje z izkušnjami iz življenja in dela zunaj učilnice. Dialog med učenci, dijaki in študenti ter oblastjo in civilno družbo. • Spoštovanje, razumevanje in upoštevanje različnih kultur ter hkrati ohranjanje tradicionalnega znanja. • Razvoj kulture medsebojnega spoštovanja, sodelovalnega učenja. Sodelovalno partnerstvo. STRATEGIJA KOMUNICIRANJA IN IZOBRAŽEVANJA O PODNEBNIH SPREMEMBAH IN TRAJNOSTNEM RAZVOJU DO LETA 2050 (Osnutek)

  25. Strategija komuniciranja in izobraževanja o podnebnih spremembah in trajnostnema razvoju do leta 2050 –Dodatna NAČELA k VITR UNECE: • Graditev na obstoječem (dobre prakse, gradiva, dokumenti, …)  sinergije in širitev na celoten sistem/populacijo • Dobre prakse iz realnega življenja • Večnamenskost: hkrati dosegati več ciljev (tako okoljskih kot gospodarskih in družbenih) • Podnebne spremembe kot razvojna priložnost  učenje o URE in OVE kot naložba za prihodnost – za šole in učitelje, za učence in starše! • Spodbujanje inovativnosti in podjetništva Vzgoja in izobraževanje SONCE o podnebnih spremembah IN GLAVA trajnostnem razvoju SRCE STRATEGIJA KOMUNICIRANJA IN IZOBRAŽEVANJA O PODNEBNIH SPREMEMBAH IN TRAJNOSTNEM RAZVOJU DO LETA 2050 (Osnutek)

  26. ZAGOTAVLJANJE KADROVSKIH POTENCIALOV ZA PREHOD V NIZKOOGLJIČNO DRUŽBO IN ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ: USMERITVE ZA IZVAJANJE UKREPOV • Nadgraditi in posodobiti (»ozeleniti« v smislu VITR) sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij, kataloge znanj in vzgojno-izobraževalne programe oz. kurikule (tako v splošnem kot v strokovnem izobraževanju): vgrajevanje tem nizkoogljičnega prehoda v vse ustrezne predmete, programe in smeri, pa tudi oblikovanje in izvajanje posebnih programov in predmetov, raznoliki didaktični pristopi in učna gradiva, … • Vzpostaviti nove programe itd. za nove poklice. • Usposabljanje za zelena delovna mesta in naloge za brezposelne osebe in za prestrukturiranje. • Drugi ukrepi (štipendijske sheme, izobraževanje izobraževalcev, stalno izpopolnjevanje strokovnjakov in odločevalcev, vzpostavitev shem za usposabljanje za mala podjetja, …) STRATEGIJA KOMUNICIRANJA IN IZOBRAŽEVANJA O PODNEBNIH SPREMEMBAH IN TRAJNOSTNEM RAZVOJU DO LETA 2050 (Osnutek)

  27. ZAGOTAVLJANJE KADROVSKIH POTENCIALOV ZA PREHOD V NIZKOOGLJIČNO DRUŽBO IN ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ: USMERITVE ZA IZVAJANJE UKREPOV - II • Vsebinsko uravnotežen in kakovosten program obkurikularnih dejavnosti izobraževanja mladih o problematiki podnebnih sprememb in trajnostnem razvoju. • Nadaljevanje uspešnih projektov in delovanja mrežv šolski sferi, s poudarkom na vzpostavljanju sinergij med njimi ter njihovem vključevanju v kurikul, kot je nadaljevanje in nadgradnja projekta U4energy. • Vzpostavitev arhiva projektov v e-obliki in priprava gradiv za e-izobraževanje na področju podnebnih sprememb in nizkoogljične družbe na vseh stopnjah, priprava preglednih seznamov za dostop do njih in promocija le-teh. • in drugi ukrepi …. STRATEGIJA KOMUNICIRANJA IN IZOBRAŽEVANJA O PODNEBNIH SPREMEMBAH IN TRAJNOSTNEM RAZVOJU DO LETA 2050 (Osnutek)

  28. Najlepšahvalazapozornost! Več informacij, e-novice: • www.svps.gov.si Koledar prof. Gamsa …

More Related