1 / 23

PISAVE SVETA

PISAVE SVETA. KAJ JE PISAVA?. Pisáva je grafična predstavitev elementov jezika in stavkov z uporabo grafemov (pisnih znamenj). Je način sporazumevanja in sredstvo, ki je omogočilo shranjevanje in širjenje podatkov. ZAČETKI PISAVE.

ifama
Download Presentation

PISAVE SVETA

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. PISAVE SVETA

  2. KAJ JE PISAVA? • Pisáva je grafična predstavitev elementov jezika in stavkov z uporabo grafemov (pisnih znamenj). • Je način sporazumevanja in sredstvo, ki je omogočilo shranjevanje in širjenje podatkov.

  3. ZAČETKI PISAVE • Prvi naj bi pisavo razvili Sumerci proti koncu četrtega tisočletja pr. n. št., kmalu za njimi pa so jo pričeli uporabljati tudi v Egiptu in v dolini Inda. Egipčanski hieroglifi

  4. Najstarejša oblika pisave je bila logografija ali izražanje s podobami, ki so pomenile besede – sprva omejene s predmeti. Temu rečemo PIKTOGRAMI. • Zapisovanje piktogramov ni vezano na jezik, saj jih lahko vsakdo bere v svojem jeziku. Zato nam še danes ni znana slišna podoba egipčanskega jezika. Egipčanski piktogram s pomenom bika, iz katerega se je kasneje razvila črka A Moderni piktogram

  5. Iz piktografije, ki je upodabljala le predmete, se je razvila ideografija, ki je začela predstavljati tudi pojme. Npr – risba očesa: oko, gledati, … Tako so nastali: • Sumerski klinopis • Egipčanski hieroglifi • Kitajske pismenke

  6. Sumerski klinopis Mezopotamija, 3300 pr. n. š. Za zapis so uporabljali trstene paličice s klinasto konico, s katerimi so v vlažne glinaste ploščice vrezovali znake (simbole).

  7. Egipčanski hieroglifi Egipčani so verjeli, da je pisavo izumil njihov bog modrosti Tot. Ker so besede prihajale od bogov, so imele čarobno moč. Iz napisov v grobnicah je razbrati prepričanje Egipčanov, da se z ohranjanjem imen ohranja v živem spominu tudi osebo samo. Če se napis grobnice po nesreči zbriše, izgine tudi oseba.

  8. Kitajska pisava Vsaka pismenka opisuje določeno besedo ali določen sestavni del pomena. Besednjak vsebuje okrog 40.000 kitajskih pismenk, nekateri besednjaki jih imajo tudi do 80.000, vendar gre za redko uporabljene besede.

  9. Iz logografskih pisav so se postopoma razvijale nekatere zlogovne pisave, kjer je vsak grafem pomenil samo del besede, taka je npr. korejska zlogovna pisava, nekatere indijanske pisave in japonske pisave. • Prvi črkopis so razvili v današnji Siriji pred več kot 3000 leti. Abecedo sestavlja 30 črk in posebno medbesedno znamenje, ki so jih pisali podobno kot klinopis

  10. FENIČANSKI ČRKOPIS • Tisoč let pred našim štetjem se je pojavil feničanski črkopis. Vseboval je samo soglasnike. Feničani so prišli iz krajev, kjer sta danes Sirija in Libanon. Bili so pomorščaki in trgovci in so pri poslovanju z ljudstvi vzhodnega Sredozemlja širili tudi svoj črkopis. Iz feničanske pisave sta se razvili tudi hebrejska, arabska, indijska in grška.

  11. HEBREJSKA PISAVA V hebrejščini je zapisan največji del Stare zaveze. Prvi zapisi segajo v leto 700 pr.n.št. Sprva niso zapisovali samoglasnikov in se bere od desne proti levi. Pisava vsebuje 22 znakov za soglasnike. Sistem dodanih samoglasnikov v podobi pik in vejic nad črto in pod njo se je razvil v 7. st.n.št. Oblika hebrejskih črk se je zadnjih 2000 let le minimalno spremenila.

  12. GRŠKA ABECEDA Grške črke se danes precej uporabljajo tudi v znanosti na splošno in še posebno v matematiki.

  13. ARABSKA PISAVA Arabsko abecedo sestavlja 28 osnovnih črk, ki se zapisujejo od desne proti levi. Razlike med tiskanimi in pisanimi črkami ni, ravno tako ne poznajo velikih in malih začetnic.

  14. INDIJSKA PISAVA

  15. LATINICA • Zgodovina latinice se začne z ustanovitvijo rimske države. Rimljani so poznali različne oblike črk, za vklesavanje v kamen, za vsakodnevno uporabo, knjižno pisavo,… Slika 14 prikazuje rimske črke, vklesane v kamen. Za tak namen so uporabljali le velike črke, čeprav so poznali tudi male.

  16. Rimljani so svojo pisavo prevzeli od Etruščanov - ga prilagodili svojemu jeziku. Nekaj črk, ki so jih Etruščani dobili od Grkov, niso potrebovali, dodali pa so nekaj novih. • Po propadu Rimskega cesarstva so se razvile še nekatere pisave. Znana je npr. karolina, ki je nastala v času vladavine frankovskega kralja Karla Velikega v začetku 8. stoletja. V tej pisavi so napisani tudi brižinski spomeniki, najstarejše obsežnejše besedilo v slovenščini, ki so nastali v 9. stoletju.

  17. Karolinška minuskula Karolínška minúskula se je razvila kot pisni standard v Evropi, da bi bila latinica razpoznavna v več različnih območjih. Uporabljali so jo za časa Karla Velikega približno med letoma 800 in 1200. Na sliki: Prva stran drugega brižinskega spomenika.

  18. Gotica Gotica se je razvila iz karolinške minuskule. Ta pisava je bila pregledna in lažje berljiva, vendar je bila precej potratna s prostorom. Gotico so začeli uporabljati zaradi varčevanja - ker so bile črke bolj stisnjene, so lahko na isti prostor spravili več besedila. Primož Trubar je svoji prvi dve deli(Katekizem in Abecednik) izdal v gotici. Pri svojih poznejših delih je uporabljal običajno latinico, ki se mu je zdela preglednejša.

  19. Cirilica Cirílica je abecedna pisava, ki jo za zapis uporablja sedem slovanskih jezikov (bolgarski, makedonski, srbski, ruski, beloruski, ukrajinski in rusinski), mongolščina ter vrsta neslovanskih jezikov na ozemlju Ruske federacije in nekdanje Sovjetske zveze.

  20. BOHORIČICA Bohoríčicaje slovenska pisava, ki jo je v času reformacije prvi uporabljal slovenski protestant Primož Trubar. Pisava se imenuje po Adamu Bohoriču, ki je v knjigi Arcticaehorulae (Zimske urice) prvi znanstveno določil pravopisna pravila za to pisavo. V rabi je bila od sredine 16. do sredine 19. stoletja, ko jo je (po neuspelih poskusih z dajnčico in metelčico) zamenjala gajica.

  21. Metelčica • Metelčica je slovenska pisava, ki jo je izumil Franc Serafin Metelko. V rabi je bila od leta 1825 do 1833. • Metelko je novo pisavo je uvedel na pobudo slovničarjev, ki niso bili zadovoljni z do takrat uveljavljeno bohoričico. Na Metelka je še zlasti vplivala Kopitarjeva ideja, da bi moral vsak glas imeti točno eno črko in obratno. • Metelčica se je povprečnemu Slovencu tistega časa zdela po obliki čudna, da ne rečemo kar grda. Zato se je je hitro oprijel vzdevek krevljica (znaki Ш, Ж, З …)

  22. Dajnčica • Dajnčica je slovenska pisava, ki jo je izumil Peter Dajnko. V rabi je bila od leta 1824 do 1839 - zlasti na vzhodnem Štajerskem. • Bila je preglednejša od Metelčice. • Sičnikom je dodelil iste črke (C, S, Z), kot jih je pozneje uporabljala tudi gajica, za šumnike pa je uvedel posebne znake. Poleg tega je uvedel tudi znaka za nj in za vzhodnoštajerski glas ü.

  23. Gajica • Gájica je latinična pisava, ki jo je razvil Ljudevi Gaj. Gajico so najprej uporabljali za zapisovanje hrvaščine, pozneje pa se je z nekaj prilagoditvami uveljavila tudi za pisanje slovenščine. • Poglavitno vlogo pri uveljavitvi gajice v slovenskem jeziku ima Matija Čop, ki se je zoperstavil Jerneju Kopitarju (ta je zagovarjal Metelčico in Dajnčico) – SLOVENSKA ABECEDNA VOJNA. • Slovenska gajica pozna 25 črk po naslednjem abecednem vrstnem redu: A B C Č D E F G H I J K L M N O P R S Š T U V Z Ž • V slovenščini sta nepotrebni črki Ć in Đ, saj ustreznih glasov slovenski jezik sploh ne pozna.

More Related