1 / 34

ID MIGRENA - PRESEJALNI TEST ZA MIGRENO

ID MIGRENA - PRESEJALNI TEST ZA MIGRENO. Marjan Zaletel. Klinični oddelek za nevrologijo. D anska 10%. Švica 13%. Franc ija 12%. ZDA 12%. Ital ija 16%. Jap onska 8%. Čile 7%. Migrena je pogosta nevrološka motnja. 1- letna revalenca migrene po državah.

jaron
Download Presentation

ID MIGRENA - PRESEJALNI TEST ZA MIGRENO

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. ID MIGRENA - PRESEJALNI TEST ZA MIGRENO Marjan Zaletel Klinični oddelek za nevrologijo

  2. Danska 10% Švica 13% Francija12% ZDA 12% Italija 16% Japonska8% Čile 7% Migrena je pogosta nevrološka motnja 1-letna revalenca migrene po državah Lavados PM et al. Cephalalgia. 1997;17:770-777. Rasmussen BK et al. Curr Opin Neurol. 1994;7:264-271. Rasmussen BK. Biomed Pharmacother. 1995;49:452-455. Lipton RB et al. Headache. 1994;34:319-328. Sakai F et al. Cephalalgia. 1997;17:15-22.

  3. 1-letna prevalenca migrene7 18.2% 20 18 16 12.6% 14 12 % populacije v ZDA 10 6.5% 8 6 4 2 0 Vsi Ženske Moški 0 20 30 40 50 60 70 80 100 Migrena je najpogostejša pri ženskah v produktivnem življenskem obdobju Prevalenca migrene glede na starost7 30 25 Ženske 20 Moški Prevalenca migrene (%) 15 10 5 0 Starost (leta) Lipton RB et al. Headache. 2001;41:646-657.

  4. Fotofobija 80% Fonofobija 76% Slabost 73% Motnje vida 44% Bruhanje 29% 0 20 40 60 80 100 Delež bolnikov (%) Izkušnje bolnikov z migreno, ki imajo hud glavobol in pridružene simptome Prevalencamigrenskih simptomov7 Intenziteta glavobola8 33% 1% 18% 47% blag zmeren hud Zelo hud >80% bolnikov z migreno ima hud oz zelo hud glavobol Lipton RB et al. Headache. 2001;41:646-657. Lipton RB et al. Headache. 2001;41:638-645.

  5. Učinek migrene na delovno sposobnost • Produktivnost se zmanjša za 40% tisti dan ko ima bolnik migreno15 • 31% bolnikov z migreno izgubijo 1 delavnih/šolskih dni v 3-mesečnem obdobju7 Lipton RB et al. Headache. 2001;41:646-657. Von Korff M et al. Neurology. 1998;50:1741-1745.

  6. Urgenca Zdravila Obiski v ambulanti Ocena ekonomskih stroškov v ZDA  $14.5 miljard letno (1998) Izgubljeni delovni dnevi 10% $7.9B 30% $1.2B Izdatki za zdravstvo 60% $5.4B Zmanjšana produktivnost Hu H et al. Arch Intern Med. 1999;159:813-818.

  7. 0 10 20 30 40 50 60 70 80 Učinek migrene na bolnikovo družinsko in socialno življenje 23% gospodinstev ima najmanj enega bolnika z migreno7 Ne more opraviti hišnega dela vsaj 1 dan v zadnjih 3 mesecih 76% Produktivnost v gospodinjstvu je zmanjšana vsaj za 50% 67% Pogreša se družinska in socialna aktivnost 59% % bolnikov z migreno7 61% bolnikov z migreno poroča o negativnem učinku migrene na družinsko življenje14 Lipton RB et al. Headache. 2001;41:646-657. Smith R. Headache. 1998;38:423-426.

  8. Pomembno je ugotoviti migreno in jo zdraviti

  9. Diagnosticiranje in zdravljenje bolnikov z migreno: 10-letni trend Bolniki z migreno (%) 48% 41% 38% 37% zdravljeni Diagnosticirani 1989 1999 Lipton RB et al. Headache. 2001;41:638-645.

  10. Tudi bolniki z migreno, ki nimajo diagnoze imajo hude, onesposabljajoče glavobole Bolniki z migreno (%) 90% 72% Diagnosticirana migrena 65% 63% 61% Nediagnosticirana migrena 40% Hud glavobol >1napad/mesec Huda onesposobljenost pziroma počitek v postelji Lipton RB et al. Headache. 2001;41:638-645.

  11. Bolniki z migreno so zelo funkcionalno prizadeti 91% bolnikov z migreno poroča, da je motena njihova aktivnost7 Normalna dejavnost Huda prizadetost/počitek v postelji 9% 53% Blaga (zmerna) prizadetost 38% Lipton RB et al. Headache. 2001;41:646-657.

  12. Tudi nediagnosticirani bolniki z migreno so prizadeti v vsakdanjem življenju Bolniki z migreno (%) Diagnosticirani bolniki z migreno 80% 71% 65% Nediagnosticirani bolniki z migreno 53% 38% 24% Na delu ali v šoli* Delo doma* Družinska in sociala aktivnost* izguba >1 dan: *V preteklih 3 mesecih. Lipton RB et al. Headache. 2001;41:638-645.

  13. Dejavniki, ki so povezani z nizko stopnjo diagnosticiranja in zdravljenja • Manj kot 50% bolnikov z migreno obišče zdravnike18,20 • Le tretjina bolnikov pove zdravniku, da ga glavobol onesposobi21 • Bolniki ne povejo jasno svojih simptomov8 • Razpoložljivi čas omejuje tudi aplikacijo diagnostičnih kriterijev Lipton RB et al. Headache. 2001;41:638-645.Lipton RB et al. Headache. 1998;38:87-96. Lipton RB et al. Neurology. 2002;58:885-894.Holmes WF et al. Headache. 2001;41:343-350.

  14. Diagnoza migrene • Ni objektivnih pokazalcev in diagnostičnih testov22,23 • Skrb, da ne bi spregledali sekundarni glavobol23 • Komorbidnosti lahko prekrijejo migrenske simptome24 • Individualni kriteriji po IHS klasifikaciji so prisotni tudi pri bolnikih , ki nimajo migrene25 • Bolniki z migreno lahko trpijo tudi za drugimi tipi glavobolov8 Lipton RB et al. Headache. 2001;41:638-645. Breslau N et al. Neurology. 2001;56(suppl 1):S4-S12. Silberstein SD et al. Headache in Clinical Practice. 1998.Breslau N. Cephalalgia. 1998;18(suppl 22):56-61.

  15. Migreno spremljajo komorbidna stanja Prevalenca pri bolnikih z migreno 25% Zloraba alkohola/odvisnost 21% Zloraba substanc 35% Nikotina 18% 22% depresija 9% 12% Generalizirana anksiozna motnja Motnje čustvovanja 2% Migrena brez avre 6% Panična stanja 2% Brez migrene Breslau N. Cephalalgia. 1998;18(suppl 22):56-61. Breslau N et al. Psychiatry Res. 1991;37:11-23.

  16. Pri bolnikih z migreno diagnosticiramo tudi ostale tipe glavobola % diagnosticiranih migren pri bolnikih z drugim tipom glavobola Glavobol tenzijskega tipa 44% Glavobol zaradi vnetja sinusov 43% Glavobol v rojih 18% 8. Lipton RB et al. Headache. 2001;41:638-645.

  17. Migrena je pogost nevrološka motnja, ki bolnika onesposobi • Veliko bolnikov z migreno je nediagnosticiranih • Tako diagnosticirani kot nediagnosticirani bolniki so prizadeti zaradi migrene • Migrena predstavlja diagnostični izziv

  18. ID Migrena Učinkovitejše diagnosticiranje in zdravljenje migrene v osnovnem zdravstvu . . . Bolniki z migreno se pravilno zdravijo in opravljajo vsakodnevne aktivnosti.

  19. Kriteriji za ID migrena Ključni kriteriji za vprašalnik • Enostaven, kratek vprašalnik (idealno 3 vprašanja) • Lahko uporablja bolnik in zdravnik • Zanesljiv-diagnoza sovpada z diagnozo, ki jo poda nevrolog • Reproducibilen: ista diagnoza pri ponavljajočih pregledih • Omogoča učinkovito, natančno diagnozo migrene

  20. Značilnosti ID migrena • Visoka občutlivost in specifičnost • Visoka napovedna vrednost

  21. Specifičnost, občutljivost in pozitivna napovedna vrednost • Občutljivost: rP/B = delež bolnikov s pozitivnimi testi; visok delež = malo lažno negativnih testov • Specifičnost: rN/Z = delež zdravih z negativnimi testi; visok delež = malo lažno pozitivnih testov • Pozitivna napovedna vrednost = rP/rP+lP = delež preiskovancev s pozitivnimi testi, ki imajo migreno

  22. Vhodni kriteriji za ID migrena • 18 do 55 let • Vsaj 2 ali več glavobolov v zadnjih 3 mesecih • Odgovor da na 2 vprašanja: Ali želite govoriti o glavobolu z zdravnikom ali vas glavobol omejuje pri delu, učenju oziroma uživanju življenja? 25. Data on file. Pfizer Inc., New York, NY.

  23. Vprašalnik z 9 vprašanji (IHS kriteriji) • Vprašalnik z 9 vprašanji upoštevajoč IHS kriterije • Razvoj vprašalnika z 3 vprašanji z visoko občutljivostjo in specifičnostjo Vprašalnik z 9-vprašanji Unilateralni glavobol Pulzirajoč glavobol Hud/zmeren Poslabšanje slabost fotofobija fonofobija avra Funkcionalna motenost Vprašalnik DA/NE z 3-vprašanji Lipton RB et al. Neurol. 2003;61:375-382.

  24. Zlati standard = IHS kriteriji Lipton RB et al. Neurol. 2003;61:375-382.

  25. Povezava med simptomi in ‘IHS migreno’ Lipton RB et al. Neurol. 2003;61:375-382.

  26. ID Migraine: vprašanja in sistem točkovanja Senzitivnost: 81% (95% CI, 77-85) Slabost Pozitiven če je odgovor “Da” na2 od 3 vprašanj Specifčnost: 75% (95% CI, 64-84) Onesposobljenost PNV:93% (95% CI, 89.9-95.8) Fotofobija Lipton RB et al. Neurol. 2003;61:375-382.

  27. 93% (95% CI, 89.9-95.8) bolnikov, ki imajo pozitiven ID migrena ima tudi migreno Občutljivost • 81% (95% CI, 77-85) bolnikov z migreno ima pozitiven test Pozitivna napovedna vrednost Specifičnost • 75% (95% CI, 64-84) zdravih preiskovancev z negativnim testom nima migrene ID Migraine: značilnosti “Da” na 2 od 3 vprašanj Lipton RB et al. Neurol. 2003;61:375-382.

  28. Značilnosti drugih presajalnih testov Test občutlivost specifičnost PSA 75% 74% PAP test 50%-70% 92%-95% EKG za AMI 50%-60% 95% Lipton RB et al. Neurol. 2003;61:375-382.

  29. Uporaba ID migrena Bolnik z glavobolom v čakalnici Bolnik SamouporabaID Migrena Pozitivno Negativno • Izključiti sekundarne glavobole • potrditi diagnozo migrena • Izključiti sekundarne glavobole • Diagnosticirati primarni glavobol DA Zdravnik Zdravljenje migrene Zdravljenje glede na diagnozo

  30. Bolnik Bolnik poroča o 2 ali več glavobolih v zadnjih 3 mesecih Zdravnik izvede ID migrena pozitivno Negativno • Izključiti sekundarne glavobole • Diagnosticirati primarni glavobol • Izključiti sekundarne glavobole • potrditi diagnozo migrena Zdravnik DA Zdravljenje migrene Uporaba ID migrena Zdravljenje glede na diagnozo Zdravljenje glede na diagnozo

  31. Zaključki • ID Migrena je primeren presejalni test za migreno • Uporaben je tako za bolnike kot zdravnike v osnovnem zdravstvenem varstvu • Pomaga pri diagnostiki migrene • Pomaga pri izberi ustreznega zdravljenja 25. Data on file. Pfizer Inc., New York, NY.

  32. Tip zdravnikav začetkunajpogosteje(n=725) (n=274) Družinski zdravniki47% 41% Nevrologi 2% 11% Internisti/Pediatri13% 15% Ginekologi 4% 3% Optalmologi 3% <1% Zdravniki v urgenci 3% <1% Specialisti za bolečino/glavobol 3% 1% ostali 17% 24% Diagnozo migrene postavijo zdravniki splošne prakse Lipton RB et al. Headache. 1998;38:87-96.

More Related