U poraba mikrobioloških ocen tveganja

1. Uporaba mikrobioloških ocen tveganja Pavel Pollak IVZ

2. ANALIZA TVEGANJA Ocena tveganja (Risk assessment) Obvladovanje tveganja (Risk management) Komunikacija tveganja (Risk communication) CODEX ALIMENTARIUS, Working Principles for Risk Analysis for Food Safety for Application by Governments, First Edition,WHO, 2007 ANALIZA TVEGANJA – WHO 1. Identifikacija tveganja (hazard identification) 2. Karakterizacija tveganja (hazard characterisation) 3. Ocena izpostavljenosti (exposure assessment) 4. Opredelitev tveganja (risk characterisation)

3. MEDNARODNE POGODBE • World Trade Organization (WTO): Agreement on the Application of Sanitary and Phytosanitary Measures (SPS pogodba) http://www.wto.org/english/tratop_e/sps_e/spsagr_e.htm • Za varnost hrane, ki se mednarodno trži WTO priznava Codex standarde kot referenco

4. ANALIZA TVEGANJA ocena tveganja (risk assessment) izmenjava informacij in mnenj med vsemi udeleženimi in zainteresiranimi (risk communication)

5. ocena tveganja vrednoti verjetnost, da se bo škodljivi učinek manifestiral velikost/resnost potencialnega škodljivega učinka za zdravje

6. mikrobiološka ocena tveganja • postopek vrednotenja možnosti škodljivega učinka za zdravje, po izpostavitvi patogenemu mikooranizmu in/ali njegovemu toksinu (om) • na mikrobiološko oceno tveganja lahko gledamo kot na možnost znanstvene karakterizacije situacije

7. mikrobiološka ocena tveganja fleksibilen proces znotraj strukturiranega formata odgovarja na vprašanja upravljvcev tveganja izboljša proces odločanja

8. pristopi MKB ocene tveganja kvalitativni (verjetnost in vplivi izraženi v deskriptivnih skupinah ali stopnjah) kvantitativni (številčne vrednosti za oceno tveganja) mešani pristopi

9. kvalitativni pristopi CAC (1999): tovrstna ovrednotenja so primerna, kadar so razpolžljivi podatki nezadostni, da bi razvili numerično oceno tveganja kvalitativna ocena je lahko osnovana pred kvantitativno, da bi dobili idejo o velikosti tveganja in spoznali ali je detajlnejša analiza potrebna za boljše razumevanje problema

10. kvalitativni pristopi številne ocene so bili razvite v obliki matric matrica je setavljena iz nivojev tveganj v eni dimenziji in verjetnosti izpostavitve v drugi čeprav so sheme atraktivne potrebuje uporabnik visoko stopnjo detajliranega znanja, da bi zanesljivo ovrednotil tveganje

11. faktor tveganja resnost posledic

12. kvantitativne MKB ocene tveganja porast uporabe kvantitativnih tehnik (matematičnih, statističnih) za podporo vrednotenj varnosti živil namen – povečanje znanja za razvoj novih živilskih proizvodov oz. tehnologij – obstoječih in načrtovanih deterministične probabilistične (lahko vključujejo variabilnost in negotovost)

13. uporaba mikrobiološke ocene tveganja za različne namene in probleme vlade industrija druge organizacije

14. vidik države1. področje obvladovanje dejavnikov tveganja, incidenti, nepričakovane situacije zahtevajo hitra ovrednotenja in ukrepanja v takih okoliščinah so primerni kvalitativni ali semi-kvantitativni pristopi, ki se zanašajo na obstoječe oz. razpoložljivo znanje

15. vidik države 1. področje prediktivna modeliranja so informativna za oceno izpostavljenosti in za izbiro različnih intervencijskih strategij vendar v določenih situacijah ni dovolj časa za razvoj

16. vidik države1. področje profili tveganja (Risk Profiles) imajo veliko vrednost kot kratke, konzistentne združitve koristnih informacij o varnostnih aspektih živil/procesov in potencialnih možnostih za obvladovanje tveganja profili tveganja so pomembni za informiranje upravljavcev tveganja, v časovno omejenih situacijah

17. vidik države2. področje skupine ekspertov, paneli ali odbori izvedejo znanstvene revizije problemov varnosti živil, da bi zagotovili splošna navodila in priporočila za vladne agencije dela v tem primeru ne bo oviral čas in obstajajo možnosti, da bo obdelava podatkov omogočila pomembno znanje in zapolnila podatkovne vrzeli

18. vidik države2. področje glede na Codex metodologijo se izidi takšnih ovrednotenj nagibajo h kvalitativnim ali (semi-) kvantitativnim izvajanje revizij oz. ovrednotenj lahko trajaja več tednov ali let, odvisno od vprašanj, ki so zastavljena strokovnjakom paneli ali komisije pogosto vključujejo izvedence različnih medresorskih strokovnih profilov

19. vidik države3. področje • mikrobiološka ocena tveganja je koristna pri obravnavanju obsežnih področij in kompleksnih aplikacij • tovrstne podvige lahko smatramo kot del strateškega planiranja in osnovo za bodoče vladne ukrepe: • postavitev standardov • prioritet • nujnih raziskav • stalni nadzor (Surveillance)

20. vidik industrije živilska industrija je odgovorna, za varnost živilskih proizvodov, ki jih prodaja industrija se zanaša na validirane in dobro poznane prakse in procese, za zagotavljanje varnosti živilskih proizvodov

21. vidik industrije uvedba splošnih higienskih in varnostnih zahtev za proizvodno okolje in živilske proizvode s pomočjo dobre higienske prakse (GHP) in dobre proizvodne prakse (GMP) uvedba specifičnih higienskih in varnostnih zahtev za določen živilski proizvod in postopek s pomočjo sistema HACCP

22. HACCP sistem narekuje: da so pomembni dejavniki tveganja, povezani z živilom obvladovani do stopnje, ki je zahtevana za varnost živila vzpostaviti je treba postopke monitoringa, dokumentacije in re-evaluacije kadar je to potrebno

23. vidik industrije na splošno mikrobiološka ocena tveganja ni nujna za industrijske postopke ovrednotenja glede varnosti hrane so izpeljana skozi HACCP sistem

24. vidik industrije proizvajalci so se tradicionalno ukvarjali z ocenjevanjem potencialnih izpostavitev (prisotnost, rast in preživetje patogenih mikroorganizmov v hrani) pridobili so podatke, strokovno znanje in izkušnje za ovrednotenja varnostnih aspektov živilskih proizvodov, vključujoč prediktivno mikrobiološko modeliranje v povezavi z laboratorijskim testiranjem

25. vidik industrije MKB ocena tveganja je koristna za odločanje, v določenih situacijah, kjer obstajata variabilnost in negotovost večje so marketinške priložnosti ali ekonomske koristi oz. kompleksnejši aspekt varnosti živil, bolj je koristna uporaba MKB ocene tveganja predvsem pri novih proizvodih in procesih

26. definicija problema: profil tveganja – Risk Profile “profil tveganja” (strukturiran pisni opis problema varnosti hrane, CAC 2006) predstavlja novejši pripomoček, ki se uprablja pred začetkom mikrobiološke ocene tveganja namen profila tveganja je pomoč pri razumevanju problema varnosti živil

27. profil tveganja s stališča države je koncept še posebno primeren za reševanje urgentnih situacij in odločanje o prioritetah upravljavcem tveganja je v pomoč pri odločitvah ali je treba osnovati detajlirano MKB oceno tveganja ali je treba uvesti druge vodstvene strategije Codex Commmittee on Food Hygiene (CCFH) vidi profil tveganja kot integralni del novih mednarodnih smernic dobre higienske prakse

28. Projektna skupina za pripravo profila tveganja za Campylobacter jejunina Danskem • The Danish Veterinary and Food Administration • The Danish Veterinary and Food Resarch Institute • Statens Serum Institut (human disease) • Danish Environmental Protection Agency • The Danish Zoonosis Center • The Danish Meat Research Institute • Danpo (chicken production company) • The Danish Consumer Council

29. Campylobacter in broiler meat riskassessments in Europe • UK 2001 • Denmark 2003 • Netherlands 2005 • Germany 2006 • Belgium 2006 • Sweden 2008 • Italy 2008

30. Uradni list RS, št. 72/2010U R E D B A o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili 2. člen (3) Izdelavo ocen tveganj v skladu z drugim odstavkom 6. člena Uredbe 178/2002/ES zagotavljata IVZ RS in ZZV MB

31. Uredba 178/2002/ES o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnosthrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane 6. člen (2) Ocena tveganja temelji na razpoložljivih znanstvenih dognanjih in se izvaja na neodvisen, objektiven in pregleden način

32. Uradni list RS, št. 82/2010U R E D B A o koordinaciji delovanja ministrstev in njihovih organov v sestavi s pristojnostmi na področju varnosti živil in krme, zdravstvenega varstva živali in zaščite živali ter zdravstvenega varstva rastlin 8. Člen Prenehanje veljavnosti Uredbe o koordinaciji delovanja ministrstev in njihovih organov v sestavi, s pristojnostmi na področju varnosti hrane oziroma živil, pri vključevanju v proces analize tveganja (Uradni list RS, št. 56/2003)