Meje evropske politične identitete

1. Meje evropske politične identitete Matej Accetto Pravna fakulteta v Ljubljani 5. 6. 2009

2. Kaj je pomen izraza “evropski”? Besedilo Komisije The Challenge of Enlargement (pripravljeno pred srečanjem Evropskega sveta v Lizboni leta 1992): “[Izraz ‘evropski’] združuje geografske, zgodovinske in kulturne prvine, ki prispevajo k evropski identiteti. Skupne izkušnje soseščine, idej, vrednot in zgodovinskega medsebojnega (so)delovanja (interakcije) ni moč strniti v preprost obrazec in bo podvržena ponovnemu razmisleku vsake naslednje generacije”

3. Zakaj je razumevanje pojma “evropski” pomembno? 237. člen Rimske pogodbe o ustanovitvi EGS: “Vsaka evropska država lahko zaprosi za članstvo v Skupnosti. […]” Člen O Pogodbe o Evropski uniji (Maastricht): “Vsaka evropska država lahko zaprosi za članstvo v Uniji. […]”

4. Evropska unija kot unija evropske identitete in vrednot 49. člen Pogodbe o EU (Amsterdam): “Vsaka evropska država, ki spoštuje načela iz člena 6(1), lahko zaprosi za članstvo v Uniji. […]” Člen 6(1) PEU: “Unija temelji na načelih svobode, demokracije, spoštovanjačlovekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravne države,na načelih, ki so skupna vsem državam članicam..”

5. Člen 6(1) PEU: Unija temelji na načelih svobode, demokracije, spoštovanjačlovekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravne države,na načelih, ki so skupna vsem državam članicam. 11. člen PEU (SZVP): 1. Unija določi in izvaja skupno zunanjo in varnostno politiko,ki zajema vsa področja zunanje in varnostne politike inkatere cilji so: – zaščititi skupne vrednote, temeljne interese, neodvisnost incelovitost Unije skladno z načeli Ustanovne listine Združenihnarodov; – […] – razvijati in utrjevati demokracijo in načelo pravne državeter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.. 2. člen PUE in 2. člen “lizbonske” PEU: Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost in enakost med ženskami in moškimi. Člen 292(1) PUE (SZVP) in 21(1) “lizbonske” PEU: Unijo pri njenem delovanju na mednarodni ravni vodijo načela, ki so bila podlaga njenega nastanka, razvoja in širitve in ki jih želi s svojim delovanjem tudi spodbujati v svetu: demokracija, pravna država, univerzalnost in neločljivost človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanje človekovega dostojanstva, enakosti in solidarnosti ter spoštovanje načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava.

6. Evropska unija kot unija evropske identitete in vrednot 49. člen Pogodbe o EU (Amsterdam): “Vsaka evropska država, ki spoštuje načela iz člena 6(1), lahko zaprosi za članstvo v Uniji. […]” Člen 6(1) PEU: “Unija temelji na načelih svobode, demokracije, spoštovanjačlovekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravne države,na načelih, ki so skupna vsem državam članicam.”

7. Köbenhavnska pristopna merila Sklepi Evropskega sveta v Köbenhavnu (1993): “Članstvo zahteva, da je država kandidatka dosegla stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, načelo pravne države, človekove pravice ter spoštovanje in varstvo manjšin, obstoj delujočega tržnega gospodarstva in sposobnost, da se spopade s konkurenčnimi pritiski in tržnimi silami znotraj Unije. Članstvo predpostavlja sposobnost kandidatke, da prevzame obveznosti iz naslova članstva, vključno z izpolnjevanjem ciljev politične, ekonomske in monetarne unije.”

8. Stranpoti med Köbenhavnom in Amsterdamom Köbenhavnska politična merila za države kandidatke: “stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, načelo pravne države, človekove pravice ter spoštovanje in varstvo manjšin” Člen 6(1) PEU: “Unija temelji na načelih svobode, demokracije, spoštovanjačlovekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravne države,na načelih, ki so skupna vsem državam članicam.”

9. Stranpoti med Köbenhavnom in Amsterdamom – nadaljevanje Opombi k Rednemu poročilu Komisije o napredku kandidatk za leto 2002: “Politična merila, opredeljena v Köbenhavnu, so bila v glavnem postavljena kot ustavno načelo v Pogodbi o Evropski uniji.” Trije možni razlogi za “spregled” v PEU: • V Uniji ni notranjega soglasja (ali sploh razprave) o manjšinski problematiki. • Med državami članicami obstajajo velike razlike in manjšinsko varstvo ni med prioritetami delovanja EU. • Težave z definicijo.

10. Razlogi za vključitev manjšinskega varstva med pristopna merila za države Srednje in Vzhodne Evrope v devetdesetih letih • iskreni “humanitarni” razlogi • širše politične implikacije (begunci, nestabilnost v regiji) • strah pred razmahom “otokov brezpravja” • preizkus politične zrelosti Prav(n)a naloga: iskanje oprijemljivih definicij in pravno uporabljivih standardov.

11. Meje politične skupnosti – primer človekovih pravic Internationale Handelsgesellschaft(Solange I), BVerfGE 37, 271 (1974): Vse dokler se projekt povezovanja ne bo razvil do te mere, da bo pravo Skupnosti prejelo katalog temeljnih pravic na podlagi odločitve parlamenta in z ustaljeno veljavo, ki bo primeren v primerjavi s katalogom temeljnih pravic, vsebovanim v Temeljnem zakonu, se bo sekundarno pravo Skupnosti še vedno presojalo po standardih Temeljnega zakona.

12. Izvirno stališče SES 1/58, Stork v. Visoka oblast, [1959] ZOdl. 43: … V skladu z 8. členom Pogodbe je Visoka oblast dolžna uporabljati zgolj pravo Skupnosti. Ni pristojna za uporabo domačega prava držav članic. … Posledično Visoka oblast tudi nima pristojnosti za presojo pritožbenega razloga, da naj bi ob sprejemu svoje odločitve kršila načela nemškega ustavnega prava.

13. Okrepitev stališča… 36, 37, 38 in 40/59, Gaitling v. Visoka oblast, [1960] ZOdl. 423: … Poleg tega pravo Skupnosti, kot izhaja iz Pogodbe ESPJ, ne vsebuje nikakršnega splošnega načela, izrecno ali kako drugače, ki bi zagotavljalo spoštovanje podeljenih [človekovih] pravic.

14. … in potem tih preobrat 29/69, Stauder, [1969] ZOdl. 419: … Ob takšni pravni razlagi pričujoča določba ne vsebuje ničesar, kar bi ogrožalo temeljne človekove pravice, ki so vsebovane v splošnih pravnih načelih prava Skupnosti in katerih varstvo zagotavlja Sodišče.

15. A vendar pet let kasneje Nemci rečejo solange – kje je kleč? Nelagodni resnici o človekovih pravicah: • Nobena človekova pravica ni absolutna • Omejene s pravicami drugih • Vsebina (ali domet) odvisna od družbenih odločitev • Težavnost primerjave različnih standardov pravic

16. “Vse dokler” – prvi del Internationale Handelsgesellschaft(Solange I), BVerfGE 37, 271 (1974): Vse dokler se projekt povezovanja ne bo razvil do te mere, da bo pravo Skupnosti prejelo katalog temeljnih pravic na podlagi odločitve parlamenta in z ustaljeno veljavo, ki bo primeren v primerjavi s katalogom temeljnih pravic, vsebovanim v Temeljnem zakonu, se bo sekundarno pravo Skupnosti še vedno presojalo po standardih Temeljnega zakona.

17. “Vse dokler” – drugi del Wunsche Handelsgesellschaft (Solange II), BVerfGE 73, 387 (1986): Vse dokler bodo Evropske skupnosti, zlasti sodna praksa Sodišča ES, v splošnem zagotavljale učinkovito varstvo temeljnih pravic … ki ga bo moč v bistvenem šteti za podobno varstvu temeljnih pravic, kot ga brezpogojno zahteva Ustava … zvezno ustavno sodišče ne bo več izvajalo pristojnosti, da odloči na uporabljivosti sekundarne zakonodaje Skupnosti, … in te zakonodaje ne bo več presojalo po standardih temeljnih pravic, vsebovanih v Temeljnem zakonu.

18. Novo “napenjanje mišic” Maastricht-Urteil, BVerfGE 89, 155 (1993): … Tako moramo Evropsko unijo razumeti kot združenje držav, za katerega ustanovitev, vsebino in razvoj so odgovorne države članice. One so gospodarice pogodb, ki lahko odločajo o njihovi vsebini, o pristopu novih držav in končno celo o prenehanju pogodb.

19. Je res minilo že toliko časa? C-144/04Mangold: predmet: načelo prepovedi diskriminacije glede na starost oder: direktiva o prepovedi diskriminacije iz leta 2000 in nemški zakon o neomejenem zaposlovanju za določen čas po starosti 52 let iz leta 2002 možni negativec: Sodišče Evropskih skupnosti možni junak: nemško zvezno ustavno sodišče