e-Slomšek ter pridige o jeziku A. M. Slomšek o jeziku

1. dr. Fanika Krajnc- Vrečko Knjižnica Šentjur 31. januar 2012 e-Slomšek ter pridige o jezikuA. M. Slomšek o jeziku

2. “Trubar je oče naše knjige, toda šele Slomšek je dosegel, da je ta zaklad zares prišel do slehernika. Slovenski bralec je sad njegovih naporov.” • ddr. Igor Grdina

3. Trubar: Slovencem posredovati božjo besedo v domačem jeziku => rojstvo prve slovenske tiskane knjige (Katekizem 1550). Slomšek: natisnjeni knjigi omogoči funkcijo množičnega medija na Slovenskem => ustanovitev knjižne založbe (Mohorjeva družba 1851). Trubar 1550 – Slomšek/mohorjeva 1851

4. Slomšek se zaveda, da slovenska kultura v tekmovalnem ozračju bogatih in številčnejših sosednjih kultur ne bo obstala, če ne bo postala množična in ne zgolj elitna. Zamisel: vsako leto sleherni slovenski dom obogati knjižni dar v slovenskem jeziku. Rojstvo Mohorjeve – slovenski zgodovinski projekt, nastal iz temeljne verske pobude. Leta 1851 celjski rodoljubi ustanovijo Mohorjevo družbo – Slomšek duhovni oče

5. Mohorjeva družba v Celju ob 150-letnici svojega delovanja leta 2001 izda tiskano verzijo znanstvene izdaje treh Slomškovih pridig o jeziku. Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU leta 2007 izda elektronsko verzijo treh pridig. Urednika: Jože Faganel in Matija Ogrin s sodelavci. Anton Martin SlomšekTRI PRIDIGE O JEZIKU

6. Za krščansko govorjenje 1825, Slomškova prva pridiga v njegovi prvi duhovniški službi (Bizeljsko) – ohranjen rokopis. • Jezik je vir dobrega in zlaSlomšek je pridigo napisal leta 1829 in jo ponovil leta 1841 na god sv. Janeza Nepomuka – ohranjen rokopis. • Svoj jezik je treba spoštovati nastala 1829-1838, objavljena 1849 (“pridiga povedana v Možburzi na Koroškim bibkoštnipondelik 1838”) – rokopis izgubljen. Slomšek – najpomembnejši govornik 19. stoletja, izbrani verski govori

7. Slomšek poučuje vernike, kakšno naj bo krščansko govorjenje. Govorjenje kot sredstvo za posredovanje resnice o Bogu in življenju – o vsebini, ki jo posreduje govorjeni jezik => jezik kot nosilec resnice. Za krščansko govorjenje 1825

8. “Kader je Jezus množice ljudi učil, so se vse čudile in njega visoko hvalile; – kadar pa zdaj njegovi namestniki zvesto učijo, kaj zvejo drugega več kakor grajanja in hudobnega obnašanja dosti, namesto dolžno lepe zahvale. Zdaj je duhovnik enemu predober, zdaj drugemu prehud in katerega danes hvalijo in prehvalijo, bi ga jutri križali radi kakor Kristusa Judje, ako jim resnico očitno pove.” Jezik ali govor je nosilec resnice. Jezus je vsakemu resnico očitno povedal, grešniku kakor pravičnemu

9. Pridiga na god sv. Janeza Nepomuka v času službovanja v Vuzenici Govorjenje – vir dobrih dejanj Govorjenje – vir zlih posledic => moralna razsežnost govorjenega jezika. Jezik je vir dobrega in zla, 1829,1841

10. Iz hudobnega jezika izvirajo tri zle posledice: Laž – “Lažnjiva usta dušo umorijo” (Mod 1,14) Nesrečno pohujšanje – “hudobni jezik s svojim klafarskim nemarnim besedam nedolžne srca pohujša, nedolžnost zamori, čednost pokonča ino angelce božje k služabnikom hudičovim spremeni.” Obrekovanje – “Malopridni človek s svojim hudobnim jezikom svojemu bližnemu slabosti ino krivice zamišlava, zato [da] bi ložej svoje grdobe zakrival.” Jezik - vir zlih posledic

11. “Le človek, on, prežlahtna stvar izmed vseh stvari, le on od Boga to neskončno veliko dobroto ima, da svoj jezik obrne, svojmubližnemu svoje misli in želje živo pove in pred oči razgrne, njemu razodene, kar želi, potolaži, kar ga boli => zakaj brzda (uzda) viža konja, jezik vodi človeka, al’ obedva moraš v mladosti na to dobro navaditi, ako se tebi razvadi, zamujeno na vselej ino prepozno bo.” Jezik – vir dobrega

12. “Ako ne veš dobrega od svojgabližnega pravit, tok že raj vse hudo zamolči. … tok je tvoja dolžnost, da vselej molčiš slabosti svojega bližnjega, zakaj, ako je tvoj bližnji padel, ne hodi okolj pravit, da leži, ako njemu sam pomagat zamoreš; ako pa ne moreš, povej njegovim ljudem, da njega vzdignejo, – drugim pa molči. Kar bodeš tukaj, o človek, s svojim jezikom sjal, to bodeš tudi tamkaj žel.” Kako Prav ravnati – moralni nauk

13. Najbolj znana in kulturnozgodovinsko pomembna Slomškova pridiga. Z njo nastopi v župniji Urbana Jarnika – ta imel enake nazore o jeziku (pomembna njegova določitev tedanjega slovenskega etničnega ozemlja in slovensko–nemške jezikovne meje). “Slovenc bom Slovencom nove besede iz ljubezni materne govoril, v slovenskem jeziki.” Svoj jezik je treba spoštovati,1829–1838Drobtinice, 1849

14. Človeški jezik je talent (Mt25,14–30) »Najlepši je človeški glas, s katerim poje ino govori, žaluje in se veseli; – beseda, katero mu je vsegamogočen Stvarnik dal, je najimenitnejiinonajveči dar milosti božje.« Božja beseda se je od nekdaj oznanjala v maternem jeziku (“sv. KirilinoMetud sta v slovenske dežele prišla Slovence Boga prav spoznati”). Teološka utemeljitev

15. Slovenski jezik je brat grškega (apostoli – Sveto pismo) in latinskega jezika (bere se v cerkvi) – človek v vseh treh slavi Boga. Je zelo razširjen po svetu: “Pojdi za jugom do morja, najšal boš po Hrovaškem, Dalmatinskem ljudi, ki slovenje govorijo kakor ti. Prehodi Vogrsko, Pemsko, Poljsko ino Moravsko deželo, povsod boš najdel svojo slovensko žlahto.” “Božji nauki v slovenjem jeziki lepo teko, se lehko človeških src primejo in dober sad obrodijo.” Slovenski jezik

16. “Kdor svoj materni jezik zavrže ter ga pozabi in zapusti, je zmedenemu pijancu podoben, ki zlato v prah potepta in ne ve, koliko škodo si dela.” Materni jezik je najdražja dota, ki smo jo od svojih starih zadobili; skrbno smo ga dolžni hraniti, olepšati in svojim mlajšim zapustiti. Človeški jezik je talent, katerega je nam Gospod nebes in zemlje izročil, da bi z njim barantali in veliko dobička storili. Kdor svoj materni slovenski jezik pozabi, malopridno svoj talent zakoplje.” “… je pregrešno se svojega jezika sramovati, ga zatajiti inocelo pozabiti …”

17. Bog je dal človeku telo in dušo. Telo potrebuje poštenega oblačilla, duša pa zgovornega jezika. „Kar je za telo oblačilo, to je duhu jezik ino beseda.” Slovenci, ki svoj jezik malopridno zatajijo in hočejo Nemci biti, so podobni neumnemu kmetu, ki svojo kmetiško suknjo sleče in gosposko nositi začne, da potem ni gospod ne kmet. “Govorjenje, ki ste ga od svojih prednikov prejeli, ste dolžni svojim otrokom kakor žlahtno lastnino (najdražje blago) zapustiti.” Odnos do materinščine postavlja pod oblast četrte božje zapovedi o dolžnem spoštovanju do staršev. Moralna obveza

18. Materinščina ima transcendenten temelj in funkcijo: posamezniku omogoča metafizična spoznanja in verovanja o razodetih Božjih resnicah. Celotno človekovo bivanje je vpeto med »prvo« in »poslednjo« besedo – kar lahko razumemo kot človeško eksistenco, ki biva, govori, misli in sama sebe dojema v – slovenskem jeziku. Slovenski materni jezik je zato eksistencial: je način bivanja Slovencev. Istovetnost med (religioznim) življenjem posameznika in jezikovnim izražanjem. Antropološko utemeljitev

19. Teološka razsežnost - jezik kot nosilec resnice o Bogu. Moralna razsežnost govorjenega jezika- jezik kot vir dobrega in zla. Antropološka razsežnost jezika: Človekovo bivanje med »prvo« in »poslednjo« besedo – človeška eksistenca, ki biva, govori, misli in sama sebe dojema v – slovenskem jeziku. Slomškova pridiga – jezikovna normA

20. “Ljubite svoj rod, spoštujte svoj jezik.” Slomškovo vodilo za danes

21. »Ljubite svoj rod, spoštujte svoj jezik!«