1 / 20

Mihael I. Fock , FRPSL RAZSTAVNI RAZRED TRADICIONALNA FILATELIJA

Mihael I. Fock , FRPSL RAZSTAVNI RAZRED TRADICIONALNA FILATELIJA. Filatelija se je začela z enostavnim zbiranjem znamk kmalu potem ko so Angleži izdali prve znamke.

kai-rosario
Download Presentation

Mihael I. Fock , FRPSL RAZSTAVNI RAZRED TRADICIONALNA FILATELIJA

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. Mihael I. Fock, FRPSL RAZSTAVNI RAZRED TRADICIONALNA FILATELIJA

  2. Filatelija se je začela z enostavnim zbiranjem znamk kmalu potem ko so Angleži izdali prve znamke. Vse ostalo se je razvilo kasneje in se počasi osamosvojilo, vendar še vedno kot dopolnilo samemu zbiranju znamk. Seveda je danes tradicionalna filatelija (kot ime pove) precej drugačna kot je bila pred 150 leti. Tradicionalist danes združuje zbiranje znamk s proučevanjem nastanka znamke, njenimi variantami, s poštno zgodovino (uporabo) ter raziskovanjem žigov, tarif in destinacij. Zato ta razstavni razred zahteva skoraj popolnega filatelista, veliko gradiva in seveda veliko časa za pripravo.

  3. ZBIRANJE GRADIVA: Zbirko v osnovi razdelimo na štiri dele: • Predlogi za znamko ( če obstajajo in niso le v muzeju) • Risba umetnika ali umetnikov (če je moč dobiti) • Esej (odtis znamke ki ni bila sprejeta) • Enkraten odtis znamke (dieproof) • Odtisi v spremenjenih barvah (trialcolorproof)

  4. Znamka (ki jo je izdala Pošta) • Vzorci (specimens) v komercialne namene • Posebni tiski (specialprinting) • Barve, odkrite nianse, papirji in vodoznaki, • Napake v tisku (tipične in enkratne) • Variante tiskarskih pol in napake v njih • Rekonstrukcije prodajnih pol ( če se zbira le ena ali samo nekaj znamk)

  5. Uporaba v poštnem prometu • Domača pošta (pisma, časopisi, paketi …) • Pošiljke za tujino (letalske, priporočene in expresne …) • Najbolj zgodna in najbolj pozna uporaba • Eksotične destinacije • Mešane frankature (tudi Porto)

  6. Žigi in druge oznake • Posebni in nenavadni žigi (seveda po možnosti na pismih ali celinah) • Različni pomožni žigi

  7. PRIPRAVA ZBIRKE ZA RAZSTAVO: • Zbirka ki jo pripravljamo mora zadostiti pravilom in naj na lokalni ravni obsega vsaj 4 vitrine (x 16 listov), medtem ko se za mednarodne razstave zahteva 80 listov (od tega eden kot NASLOVNA STRAN, ki pa je skoraj najpomembnejši). Ko osvojite veliko pozlačeno medaljo pa se pripravite na 128 listov ( 8 vitrin) kar je kar velik preskok in filatelistična travma.

  8. NASLOVNA STRAN: • Je verjetno najpomembnejša stran (seveda ne gre zanemarit dobrega materiala) za sodnike. Naslov mora natančno definirati kaj ste pripravili. Če napišemo samo SHS – Portovne znamke si veliko sodnikov beli glavo kam to sploh spada. Torej definirajte zbirko tudi v časovno obdobje 1919 – 1920. Ne pišite zgodovinskih pravljic pač pa se osredotočite na razstavljeni material. Le te se po navadi pišejo kadar je obdobje daljše naprimer: Cape ofGoodHope 1853 – 1900. Tukaj je dobro napisati malce zgodovine. Kot ilustracijo dodajte nekaj redkega. Ponavadi je to kakšen esej ali pismo. • Zemljevidov se izogibajte. Te uporabljajo v poštni zgodovini. Prav tako ne kakšne kronane glave. • Opozorimo sodnike na redek material in na svoja raziskovanja. Sodnik naj ve, da naše znanje presega podatke iz katalogov. Naredimo plan zbirke tako da se takoj vidi kaj zbirka predstavlja in kje je kaj, sodnik pa vidi, da je pokrito vse možno področje. • VEDNO PRAVOČASNO oddajte svojo prvo stran komisarju (najbolje pri prijavi), da se sodniki lahko prijavijo na sojenje.

  9. EKSPONAT NA RAZSTAVNIH LISTIH: • KRITERIJI OCENJEVANJA: • Skupno število točk, ki jih lahko doseže exponat je 100 (ne poznam zbirke ki bi to dosegla). Te točke se delijo na štiri sklope: • Obdelava in filatelistična pomembnost ……………………………..30 • popolnost gradiva ………………………8 • pravilnost postavitve ………………….7 • obsežnost exponata……………….……5 • stopnja težavnosti ………………….…..5 • pomembnost področja ………….……5 • Filatelistično znanje, študije in raziskave………………………….. 35 • izbira gradiva in razlaga …………….15 • analiza prikazanega …………………..10 • nova spoznanja …………………………10 • Ohranjenost in redkost ………………………………………………………30 • ohranjenost gradiva ………………….15 • redkost gradiva ………………..……… 15 • Prikaz……………………………………………………………………………………5 • jasnost prikaza ……………………..…….3 • estetska uravnovešenost .…..………2

  10. OHRANJENOST IN REDKOST • Znamke naj bodo lepo centrirane, celi robovi pri rezanih, lepo žigosane ( izjema so zelo redki primerki za katere smo veseli da jih imamo) • Če so znamke redke, jih označite (samo pet poznanih primerkov, ali verjetno edini poznani primerek……) Seveda je nemogoče imeti veliko tega vendar težite k temu da pokažete nekaj, • Kar se ne vidi vsak dan. • Primerke z dobro zgodovino /Ex Ferrari, Ex Dale- Lichtenstein, Ex Lavrič …/ označite. Ti fantje in dekleta niso zbirali slabih znamk in lahko ste ponosni na to da ste njihovi nasledniki.

  11. FILATELISTIČNO ZNANJE • Tega ni nikoli preveč. Pokazati in povedati je potrebno precej več kot piše v katalogih. Dopolnite znanje svojih predhodnikov s svojim pogledom na gradivo. Zbiralec ima neskončne možnosti za svoja lastna raziskovanja ( seveda pa je potrebno marsikaj prebrati in sem spada tudi raziskovanje in veliko ur v lastni knjižnici ali knjižnici FZS, RPSL ali še kje drugje). Danes je na razpolago internet in veliko se lahko najde kar doma za računalnikom.

  12. OBDELAVA IN FILATELISTIČNA POMEMBNOST • Že res da je zbirka Gvajane v filatelističnem svetu pomembnejša od znamk SHS, toda s specializacijo in redkim gradivom s prikazanega področja lahko osvojimo prav tako dobro medaljo. Res je tudi, da smo tukaj provincialci in vsi v glavnem zbiramo domače področje in okolico. V kaj oddaljenega pa le redko posežemo (vprašanje zanimanja ,denarja in dostopnosti). • Pod znamko napišite vse kar veste in v kar ste prepričani (sicer vas lahko diskvalificirajo zaradi neresnic ali ponarejenega materiala). Če je znamka reparirana to napište, za redek material pa so potrebni atesti.

  13. PRIKAZ • Priprava oziroma prikaz na razstavnih listih prinese malo točk, ampak saj veste kako je to: • malo tu in malo tam in na koncu ponavadi zmanjka kakšna točka za višjo medaljo, nakar vsi • kritizirajo sodnike. Lepo oblikovani listi lahko hitro prinesejo maximalno število točk (5) in se • splača malce potrudit. Če tu dosežete maximum potem je v resnici krivec za nižjo medaljo • vaš material in vaše znanje.

  14. ZAKLJUČEK: • Tradicionalna filatelija ni noben baubau. Pomislite na to, da so znamke zbirali že naši očetje in dedki. • Res pa je, da zahteva več let dela,veliko potrpljenja in iskanja materiala,veliko prebranih knjig in na koncu so užitki resnični in nagrajeni.

More Related