računalnik

1. računalnik Računalnik je naprava sedanjosti. Je neke vrste ˝informacijski multipraktik˝. Omogoča nam pisanje in pošiljanje dokumentov, preživljanje prostega časa ob igricah, možnosti nakupovanja, izdelavo potovalnega načrta,...Pri vsem tem pa njegova zgradba ni bolj zahtevna od običajne ˝kuhinje˝ z vso svojo posodo, kuhinjskimi pripomočki, dolovnimi pulti, itd. - le izrazi so nam tuji.

2. Zgradba računalnika V sistemski enoti računalnika se nahajajo: • izhodne enote • pomnilniške enote • vhodne enote • Mikroprocesor z Centralno procesno enoto

3. Sistemska enota računalnika V notranjosti sistemske enote so mikroprocesor,disk,razširitvene reže in priključki za druge naprave. Zunanji izgled notranji izgled

4. Zunanji izgled

5. Notranji izgled Napetostni pretvornik reže za vgradnjo pomnilniških enot kot so: trdi diska,CD-rom, disketnik,dvd-rom Napetostni in Podatkovni kabli Mikroprocesor(Matična plošča)

6. Pomnilniške enote Disketni pogon CD-ROM pogon Trdi disk DVD-rom pogon

7. Disketni pogon Disketni pogon je naprava, ki zapisuje podatke na diskete, ki vsebujejo gibko folijo, prekrito z magnetnim prahom. ODPRTINA ZA VNOS DISKETE KOMANDNA LUČKA ZGRADBA

8. Zgradba diketnega pogona

9. CD-rom enota ODPRTINA ZA VNOS CD-ja Poveljni gumbi Gumb za jakost zvoka Priključitev slušalk Mehanično odpiranje ZGRADBA in delovanje Zgradba cd zgoščenke

10. Odprtina za vnos cd-ja

11. Zgradba zgoščenke (CD-ja) CD plošča ima premer 12 cm, obstajajo pa tudi manjše s premerom 8 cm. Podatki so med dvema slojema plastike. Zgornji, ki je običajno potiskan, je tanjši od spodnjega in zato (v nasprotju s popularnim prepričanjem) bolj občutljiv na mehanske poškodbe. Spodnja stran ni ravna, temveč polna izboklinic.

12. Optično branje Laserski žarek prek sistema zrcal in leč otipava površino vrteče se plošče. Majhne ravne ploskve odbijejo lasersko svetlobo na fotodiodo, in ta mikroprocesorju pošlje signal za logično”1”. Vdolbine ne odbijejo svetlobe, zato dajo signal “0”. Mikroprocesor pretvori dobljeni niz binarnih podatkov v stereo zvok.

13. Delovanje in zgradba Cd-rom pogon je pomnilna enota, ki lahko bere podatke z laserskih (kompaktnih) plošč. Za razliko od diskov, kjer je hitrost vrtenja stalna, se hitrost vrtenja CD plošče ves čas spreminja. Gostota zapisa je na CD plošči namreč povsod enaka, zato se mora plošča vrteti hitreje, kadar je glava na notranjem robu in počasneje, kadar je na zunanjem. Prav zato, ker se CD plošča ne vrti vedno enako hitro, opisujemo njeno vrtenje raje s hitrostjo prenosa podatkov, kot z obrati. Če vrtimo ploščo tako hitro, kot bi vrteli audio ploščo, dobimo z nje 150 Kb na sekundo. Takim pogonom pravimo pogoni z enojno hitrostjo (single speed). Torej pogon s 40 kratno hitrostjo znaša 40 x 150 = 6000 Kb/s.

14. Trdi disk ZGRADBA in delovanje ZADNJA STRAN

15. Zadnja stran

16. delovanje Diski temeljijo na podobnem načelu kakor disketne enote - na plošče z magnetnim premazom se podatki zapisujejo kot spremembe magnetnega polja.

17. V disketni enoti je okrogla površina iz mehke umetne mase (od tod ime "floppy" ali mehki disk), ki se vrti zelo počasi (360 obratov/min), v diskih pa ena ali več kovinskih plošč, ki se vrtijo tudi z 10.000 vrtljaji na minuto! Razlika je tudi v gostoti zapisa, saj je na disketi le 135 koncentričnih krogov (imenovanih sledi - tracks) na palec, medtem ko jih je na sodobnih diskih lahko tudi 5000.

18. zgradba Diski so hermetično zaprte škatle, ki v notranjosti vzdržujejo natančno nadzorovano okolje, saj vanj ne sme niti en prašen delec iz zunanjega okolja. V notranjosti diska je na osi nameščena ena plošča ali več plošč. Nanje se zapisujejo podatki, posebna ročica pa skrbi za premikanje bralno/pisalnih glav po njih. Plošče so z materialom, ki je občutljiv za magnetne silnice, premazane po obeh straneh, tako da na vsako ploščo prideta tudi dve bralno/pisalni glavi.

19. Dvd-rom pogon ODPRTINA ZA VNOS CD-ja Poveljni gumbi Gumb za jakost zvoka Priključitev slušalk DELOVANJE in zgradba ZGRADBA dvd zgoščenke

20. Zgradba in delovanje Pogoni DVD-ROM so na pogled prav takšni kot dobri stari pogoni CD ROM, le da je v njih laserska glava, ki zna brati tudi plošče DVD oziroma DVD-ROM. Te so narejene po standardih DVD, na njih pa so zapisani računalniški podatki. Nekakšni supercedeji torej, na katerih je prostora za kar nekaj gigabajtov podatkov

21. DVD zgoščenka DVD je na pogled videti prav tak kot vsak CD in tudi sicer ni nič drugega kot zmogljivejši CD. Ali z drugimi besedami, nanj lahko zapišemo več digitalnih podatkov. Povečanje so dosegli na dva načina. Vdolbinice na plošči, ki predstavljajo digitalni zapis, so manjše in jih je zato na plošči več. Zaradi tega so morali zmanjšati tudi valovno dolžino laserja, ki “bere” vdolbinice. S tem so dosegli, da lahko namesto 680 MB (megabajtov), kolikor podatkov  lahko stlačimo na cede, na DVD posnamemo kar 4700 MB (ali 4,7 GB) podatkov.

22. monitor MONITOR je v svoji osnovi predvsem namenjen komunikaciji med človekom in računalnikom. Na svojem zaslonu nam prikazuje poleg podatkov in ukazov, ki smo jih vnesli, tudi rezultat našega delovanja. ZGRADBA in delovanje različice

23. Zgradba in delovanje Zaslon je dokaj stara naprava, ki jo že vrsto let uporabljamo za prikazovanje podatkov. Zaslon ima katodno cev, ki curke elektronov izstreljujejo proti svoji sprednji strani, premazani s fosfornim premazom. Premaz posvetli, ko ga zadene elektron. Tako bi lahko na kratko opisali, kako nastane slika, čeprav je v resnici vse skupaj precej bolj zapleteno. 

24. različice

25. tipkovnica TIPKOVNICA je vhodna naprava, preko katere vnašamo v računalnik podatke. Poleg vnosa podatkov nam omogoča tudi upravljanje z računalnikom ( preko krmilnih tipk ali pa pisnih ukazov ). ZGRADBA in delovanje

26. Osnovno načelo delovanja je na moč enostavno. Tipke na tipkovnici si lahko predstavljamo kot nekakšno matriko z vodoravnimi in navpičnimi koordinatami, v kateri je, denimo, črka A druga tipka v tretji vrstici in ima torej koordinate (2,3). Pod tipkami v drobovju tipkovnice je prav taka matrika električnih prevodnikov; ko tipko pritisnemo, se podnjo prevodnika skleneta in skozi prevodnika steče električni tok. Zgradba in delovanje

27. Vsaka tipkovnica ima vgrajen tudi majhen procesor, ki stalno nadzoruje stanje vsake tipke in po takem stiku torej ugotovi koordinate pritisnjene tipke. Po kablu, s katerim je tipkovnica povezana z računalnikom, pošlje začasno kodo pritisnjene tipke, ko tipko spustimo, pa še zaključno kodo.

28. miška MIŠKA je kazalna naprava. S premikanjem miške po podlagi, premikamo kazalec na zaslonu na želeno mesto, s pritiskanjem na tipke pa določamo operacijo, ki naj se izvrši. ZGRADBA in delovanje različice

29. zgradba Mehanske in optomehanske miške imajo v svoji notranjosti gumijasto ali jekleno, z gumo prevlečeno kroglico, ki na spodnji strani gleda iz miške. Površina kroglice je navadno še posebej obdelana, da se bolje kotali po podlagi. 

30. Ko miško premikamo po podlagi, se kroglica vrti. Ob kroglici sta dva valjčka, postavljena pravokotno drug na drugega, ki se vrtita skupaj s kroglico. Na vsakega od teh valjčkov je pritrjeno kolesce, ki mu pravimo enkoder (encoder). Po obodu enkoderja  so razporejene luknjice, ob katerih sta dva para svetlečih in foto diod. Ko svetleča dioda skozi luknjico na obodu kolesca posveti na foto  diodo, je tok sklenjen.

31. različice

32. Napetostni pretvornik

33. reže za vgradnjo pomnilniških enot Pomnilniške enote

34. Napetostni in podatkovni kabli

35. mikroprocesor Mikroprocesorji danes upravljajo številne stroje, naprave in instrumente. V njih je več čipov, ki so prispajkani na tiskanem vezju.

36. Matična plošča Napajanje matične pl. Centralno procesna enota RAM-pomnilniška enota AGP slot PCI slot bios Podatkovni prenos Konek.za vhod.izh.naprave

37. Napajanje matične plošče

38. Centralno procesna enota CPU je kratica za centralno procesno enoto, ki pomeni srce vsakega mikroprocesorja. Opravlja vse račune in upravlja z vsemi ostalimi čipi in komponentami. Silicijev čip je droben kristal silicija, na katerem z jedkanjem in naparjevanjem izdelajo elektronske komponente. Uporablja se za izdelavo preprostih spominskih vezij ali kompleksnih procesnih enot, v katerih je povezano več kot milijon elektronskih komponent. lega Hladilnik procesorja

39. lega

40. Hladilnik procesorja

41. Ram – pomnilniška enota RAM je kratica za vrsto spomina, ki si podatke zapomni toliko časa, dokler jih mikroprocesor ne zbriše, prepiše ali dokler ram ne ostane brez električnega napajanja. DDR SDRAM pomeni Double Data Rate SDRAM. Že ime namiguje, da lahko s tem pomnilnikom pričakujemo dvakrat večjo pasovno širino v primerjavi z navadnim SDRAM-om. lega

42. lega

43. Agp - slot Kratica pomeni Accelerated Graphic Port, kar bi lahko prevedli kot pospešena ali hitra grafična vrata. Do uvedbe AGP so grafične kartice delovale na vodilu PCI. To je zadostovalo do prihoda sodobnih pospeševalnikov 3D, ki so za delovanje potrebovali velike količine dovolj hitrega pomnilnika. lega

44. lega

45. Pci - sloti Kratica pomeni Peripheral Component interconnect, torej vmesnik za priključitev zunanjih enot. Današnje razširitvene kartice so vse izdelane po standardu PCI, izjema so le najnovejše grafične kartice, ki delujejo na vodilu AGP. lega

46. lega

47. Basic Input/Output System je skupek kode, vgrajene v poseben čip na matični plošči, ki skrbi za nizkoravensko komunikacijo med operacijskim sistemom in strojno opremo. Če se (bistveno) spremeni strojna oprema, mora to vedeti le nova različica BIOS-a, operacijski sistem pa z njo še naprej komunicira preko BIOS-a. bios Lega in napajanje

48. lega napajanje

49. Podatkovni prenos

50. Konektorčki za vhodno izhodne enote