1 / 28

Razvoj in delo

Razvoj in delo. Slovenski utrip November 2010. Osnovni podatki o raziskavi. Izvedba: Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici Čas anketiranja: 25.10. – 28. 10. 2010 Metoda: telefonska anketa (CATI) Populacija: polnoletni prebivalci Slovenije Realizirani vzorec: n = 906

layne
Download Presentation

Razvoj in delo

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Razvoj in delo Slovenski utrip November 2010

  2. Osnovni podatki o raziskavi • Izvedba: Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici • Čas anketiranja: 25.10. – 28. 10. 2010 • Metoda: telefonska anketa (CATI) • Populacija: polnoletni prebivalci Slovenije • Realizirani vzorec: n = 906 • Vzorčenje: stratificirani slučajni vzorec • Poststratifikacija: obteženo po spolu, starosti, izobrazbi in tipu naselja

  3. Zaupanje • Moški so bolj zaupljivi od žensk • Z naraščanjem stopnje izobrazbe in dohodka narašča stopnja zaupanja • Zaupanje upada s starostjo

  4. Vizija razvoja - Z naraščanjem stopnje izobrazbe in dohodka narašča dvom v obstoj soglasja o viziji razvoja. • Največ dvoma o obstoju soglasja o viziji razvoja je med srednjo generacijo • Volivci vladnih strank v relativno večji meri, a še vedno manjšinsko, verjamejo v obstoj soglasja o viziji • Na Goriškem je dvom v obstoj soglasja o viziji razvoja nadpovprečno visok

  5. Gonilne sile gospodarske uspešnosti • Ženske bolj verjamejo v moč dela, medtem ko se moški bolj zanašajo na inovacije. • Bolj izobraženi in tisti z višjimi dohodki v relativno večji meri verjamejo v pomen inovacij in investicij, manj pa v pridne delavce

  6. Predlogi za izboljšave • Moški so po lastnih izjavah bolj inovativni. • Z naraščanjem stopnje izobrazbe in dohodka večinoma narašča deklarirana inovativnost; relativno največja pa je med tistimi z dohodki med 1000 in 2000 EUR. • Mlajše generacije so po lastnih izjavah bolj inovativne.

  7. Izobraževanje in selitve za boljše plačilo • Srednje, višje in visoko izobraženi, mlajši in tisti z dohodki med 1000 in 2000 EUR so se v večji meri pripravljeni dodatno usposabljati. • Mlajši, srednje izobraženi in tisti brez lastnih dohodkov so se v največji meri pripravljeni vpisati na fakultetni študij, najmanj interesa za to pa imajo poklicno izobraženi. • Mladi do 34 let, srednje, višje in visoko izobraženi ter tisti z dohodki med1000 in 2000 evrov so se v večji meri pripravljeni preseliti v drugo regijo. • Mladi, bolj izobraženi in tisti z dohodki med 1000 in 2000 EUR so se v večji meri pripravljeni preseliti v drugo državo, vendar so ti deleži v vseh kategorijah manjšinski.

  8. Višje plačilo ali večja varnost • Moški so v večji meri kot ženske, a še vedno manjšinsko, pripravljeni sprejeti manjšo varnost zaposlitve v zameno za višje plačilo. • Potreba po varnosti zaposlitve je relativno največja med srednje izobraženimi, najmanjša, a še vedno večinska, pa med višje in visoko izobraženimi • Potreba po varnosti zaposlitve je večja med tistimi z nižjimi dohodki ter starejšimi.

  9. Pokojninska reforma • Nasprotovanje pokojninski reformi je največje med srednje izobraženimi, najmanjše, a še vedno izrazito večinsko, pa med višje in visoko izobraženimi. • Največ nasprotovanja je v kategoriji od 35 do 55 let (82%), še največ podpore pa med starejšimi od 55 let (21%) • Pokojninski reformi večinsko nasprotujejo volivci vseh strank, pri čemer pa je nasprotovanje med volivci strank opozicije še izrazitejše.

  10. Podpora vladi • Ženske se do vlade teže opredeljujejo kot moški

  11. Parlamentarni prag

  12. Kdo bolj podpira posamično stranko • DeSUS uživa več podpore med ženskami, SNS pa med moškimi • Poklicno izobraženi nadpovprečno podpirajo SDS, podpovprečno pa SD • Stopnja podpore DeSUS upada s stopnjo izobrazbe in narašča s starostjo • SD ima relativno največ podpore med tistimi brez lastnih dohodkov, SDS pa med tistimi z dohodki od 500-1000 EUR • V srednji generaciji ima SDS relativno največ, SD pa relativno najmanj podpore

  13. Opredelitve do morebitnih novih strank • Med mladimi do 34 let bi dobila Jankovićeva stranka nadpovprečno, Pezdirjeva stranka pa podpovprečno podporo • Janković bi v veliki meri črpal sedanje glasove SD, Virant pa sedanje glasove SDS • Največji potencial za pridobivanje strankarsko neopredeljenih in tistih, ki ne bi volili nobene stranke, bi imel Lahovnik

  14. Pahor, Janša ali Janković? • Pahor ima nekoliko več podpore med ženskami, Janša pa med moškimi • Pahor ima nadpovprečno podporo med osnovnošolsko izobraženimi, Janković med srednje, višje in visoko izobraženimi, Janša pa med poklicno izobraženimi. • Pahor ima največ podpore med tistimi brez lastnih dohodkov in z dohodki med 500 in 1000 EUR, podpora Janši pa upada z višino dohodka. • 45% volivcev SD podpira Pahorja, tretjina pa Jankovića; 86% volivcev SDS podpira Janšo • Prebivalci Goriške v podpovprečni meri podpirajo tako Jankovića kot Janšo, v nadpovprečni meri pa menijo, da ni primeren za premierja nihče izmed treh naštetih

  15. Ljubljana, Nova Goricanovember 2010

More Related