1 / 30

DRUŠTVO ZA RAZVIJANJE PROSTOVOLJNEGA DELA NOVO MESTO

DRUŠTVO ZA RAZVIJANJE PROSTOVOLJNEGA DELA NOVO MESTO. Novo mesto. Bližina meje. Močno gospodarstvo. Stalni priliv tuje delovne sile. PROBLEM: Novo mesto = večkulturno mesto Tujec = kulturni “paket” Integracija = izključno prilagajanje priseljencev Pasivni in finančno odvisni priseljenci.

lydia
Download Presentation

DRUŠTVO ZA RAZVIJANJE PROSTOVOLJNEGA DELA NOVO MESTO

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. DRUŠTVO ZA RAZVIJANJE PROSTOVOLJNEGA DELA NOVO MESTO

  2. Novo mesto Bližina meje Močno gospodarstvo Stalni priliv tuje delovne sile

  3. PROBLEM: • Novo mesto = večkulturno mesto • Tujec = kulturni “paket” • Integracija = izključno prilagajanje priseljencev • Pasivni in finančno odvisni priseljenci

  4. PRISOTNI ŽE 19 LET • ustanovljeni na podlagi potrebe po psihosocialni pomoči beguncem (1992) • razvijanje inovativnega programa integracije • sčasoma aplikacija programa na širšo ciljno skupino

  5. DRPD Nevladna, humanitarna organizacija, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega varstva in kulture. POSLANSTVO Prispevati k bolj vključujoči družbi za vse. VREDNOTE Solidarnost, strpnost, medkulturni dialog in prostovoljstvo.

  6. NAMEN PROGRAMA INTEGRACIJE Vzpostavljanje pogojev za preobrazbo v medkulturno družbo, v kateri vlada medsebojno spoštovanje in konstruktivno sodelovanje različnih kultur.

  7. CILJI • odpraviti ovire za medkulturni dialog v lokalni skupnosti • pripraviti obe strani k mehčanju meja med različnimi kulturnimi identitetami v okolju in spodbujanje k vzpostavljanju nove skupne identitete.

  8. OVIRE ZA MEDKULTURNI DIALOG (1) • Pomanjkanje vedenja o »drugih«, iz česar se razvijeta stereotipno pripisovanje lastnosti posameznikom, ki so del določene kulture, ter predsodki. • Povečati aktivno participacijo pripadnikov etničnih skupin iz tretjih držav v družbenem življenju in s tem povečati njihovo pojavnost in prepoznavnost (zaenkrat predvsem na področju kulturne produkcije)

  9. OVIRE ZA MEDKULTURNI DIALOG (2) • Napačna razumevanja, ki se pojavljajo v javnosti v zvezi z vedenjem priseljencev, njihovimi značilnostmi, razlogi za njihovo navzočnost => vodi v diskriminacijo, segregacijo, marginalizacijo. • Okrepiti pretok informacij in s tem omogočiti javnosti spoznavanje kultur pripadnikov etničnih skupin iz tretjih držav.

  10. OVIRE ZA MEDKULTURNI DIALOG (3) • Previsoko vrednotenje lastne kulture in prenizko vrednotenje druge (vzpostavljanje pozitivne razlike v prid lastni kulturi umetno povečuje njeno vrednost). • Spodbuditi zavest o manjšinski kulturi kot delu kulturne identitete prostora, ki določa vsakogar, ki v njem živi.

  11. OVIRE ZA MEDKULTURNI DIALOG (4) • Pozornost je usmerjena na razlike med kulturami, namesto na stične točke. • Omogočiti razvijanje nekaterih medkulturnih kompetenc (veščin, potrebnih za življenje v kulturno raznolikem okolju). • Predstaviti različnost in pestrost kot prednost.

  12. OVIRE ZA MEDKULTURNI DIALOG (5) • Odprto pozivanje k sovraštvu do “tujcev” (rasizem, ksenofobija, nestrpnost in druge oblike diskriminacije) • Vzpostaviti prostore za dialog (spodbujanje iskrene razprave o razlikah in težavah, stičnih točkah, diskriminaciji, sovražnem govoru). • Spodbuditi boljše razumevanje politike sožitja in razlikovanja med več- in medkulturnostjo.

  13. Ciljne skupine: Socialno izključeni otroci in odrasli (okoli 1000) Večinsko prebivalstvo (regija) Aktivnosti: Opolnomočenjeizključenih skupin Utrjevanje kulturne identitete izključenih skupin Informiranje in ozaveščanje večinskega prebivalstva

  14. A. OPOLNOMOČENJE IZKLJUČENIH SKUPIN • Program za otroke • Vsak dan: 12 - 17h • Sedež društva • igre vlog, učenje socialnih veščin, reševanje konfliktov • tečaj slovenskega jezika, individualna učna pomoč, računalniške veščine • medkulturne delavnice in delavnice učenja človekovih pravic • ustvarjalne delavnice, prostočasne aktivnosti (šport, družabne igre, kuhanje, dramska in plesna skupina, taborniške veščine)

  15. A. OPOLNOMOČENJE IZKLJUČENIH SKUPIN • Program za odrasle • Vsak dan po 2 uri • Sedež društva, javni prostori • učenje slovenskega jezika in kulture skozi tečaj in delavnice: pletenje, kuhanje, gledanje TV, nakupovanje, obiski knjižnic • predavanja o zdravem načinu življenja, prehrani, boleznih, spolnosti, kontracepciji itd. • svetovalno delo (iskanje zaposlitve, šolanje, bivanjske razmere, zagovorništvo, zavedanje pravic …)

  16. A. OPOLNOMOČENJE IZKLJUČENIH SKUPIN • Strokovno usposabljanje pripadnikov etničnih manjšin na področju kulture • z namenom dolgoročnega prenosa znanj na ostale pripadnike svoje skupine • Kontinuirano skozi vse leto • Različne lokacije v Novem mestu • administratorji spletnega portala • strokovni vodje folklore, glasbe, petja, plesa • literati in likovniki • kulturni menedžerji, koordinatorji projektov

  17. B. UTRJEVANJE LASTNE KULTURNE IDENTITETE IZKLJUČENIH SKUPIN • Družabne, izobraževalne in kulturne izmenjave s partnerji iz matičnih držav • Vse leto (Slovenija, BiH, Srbija, Črna Gora, Makedonija) • seminarji, izobraževanja, izmenjave • praznovanja pomembnih praznikov • kulturni dogodki • Spodbujanje k samoorganiziranju v društva!!

  18. C. INFORMIRANJE IN OZAVEŠČANJE VEČINSKEGA PREBIVALSTVA • Kontinuirano skozi vse leto • Javni prostori, mediji, šole • Seminarji in usposabljanja; delavnice o človekovih pravicah in socialnih veščinah po osnovnih in srednjih šolah • Mednarodne izmenjave mladih • Okrogle mize (za srednješolce, strokovno javnost, širšo javnost) • Kulturne prireditve, na katerih je možno neformalna srečanja s predstavniki etničnih manjšin • Medijski prispevki, promocijski filmi, knjižice, nagradni natečaji za najboljše izdelke na temo integracije

  19. C. INFORMIRANJE IN OZAVEŠČANJE VEČINSKEGA PREBIVALSTVA Materiali v pomoč pri razumevanju medkulturnega dialoga (1) Knjige

  20. C. INFORMIRANJE IN OZAVEŠČANJE VEČINSKEGA PREBIVALSTVA Materiali v pomoč pri razumevanju medkulturnega dialoga (2) Zloženke, razglednice

  21. C. INFORMIRANJE IN OZAVEŠČANJE VEČINSKEGA PREBIVALSTVA Materiali v pomoč pri razumevanju medkulturnega dialoga (3) Film (DVD)

  22. KDO SMO JAZ? Diskusijska kavarna: ZAKAJ JE NESLOVENEC GROŽNJA Vikend seminar: KDO SMO JAZ? Prireditev ob 29. novembru, dnevu zastave albanskega naroda Prevod filma o integraciji tujcev: ŽIVETI SKUPAJ KULTURNEVAL KULTURNI DOGODKI (Srbski večer »Igraj kolo!«, Teden kultur, Prireditev ob dnevu zastave albanskega naroda) NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE (Okrogla miza »Sprejemamo različnosti« za srednješolce, Delavnice za osnovnošolce in srednješolce »Multitude«) INFORMIRANJE (Obveščanje preko portala www.kultegracija.si)

  23. UČINKI PROGRAMA (1) Uspešnejše vključevanje otrok v šolo, napredek pri učnem uspehu, boljša samopodoba = »sprejemljivejše« za okolico Ustanovitev kulturnih društev etničnih skupin (SKD, Sevdah, HKU) Vzpostavitev več kulturnih zasedb različnih starosti (folkloristi, literati, likovniki)

  24. UČINKI PROGRAMA (2) Spodbujenih več projektov ali aktivnosti medkulturnega učenja na šolah Redna povabila s strani šol k izvedbi aktivnosti na temo medkulturnega dialoga Redno umeščanje teme na agendo v medijih in v javni razpravi

  25. RAZLOGI ZA USPEŠNOST PROGRAMA (1) Redno sledimo potrebam ciljnih skupin Razdelitev javnosti na starostne skupine Osebni stik, ki zmore sprožiti čustva, identifikacijo, senzibilizacijo in imaginacijo

  26. RAZLOGI ZA USPEŠNOST PROGRAMA (2) Vzpostavitev mednarodnega sodelovanja, ki omogoča primerjavo položaja naših tujcev s položajem Slovencev v tujini Upoštevanje spoznanj sodobnih avtorjev: skupine, ki so dosegle visoko stopnjo povezanosti in v največji možni meri ohranile svojo kulturno indetiteto, so uspešnejše pri ekonomski integraciji

  27. RAZLOGI ZA USPEŠNOST PROGRAMA (3) Upoštevanje načela »nič o nas brez nas« Preplet kulture s socialnim delom in informiranjem.

  28. FINANCIRANJE • Ministrstvozanotranjezadeve (Evropskisklad za begunce, Evropski sklad za vključevanje) • Ministrstvoza del, družino in socialnezadeve • Ministrstvozašolstvo in šport • Ministrstvozakulturo • Uradzakomuniciranje • UradzaSlovence v zamejstvu in posvetu • Uradzamladino • VeleposlaništvoKraljevineNizozemske • VeleposlaništvoZDA • CEI(Srednjeevropska pobuda) • MOVITNA MLADINA • Evropski socialni sklad

  29. “Nikoli ne podvomite, da lahko majhna skupina razmišljujočih in predanih državljanov spremeni svet. Pravzaprav je to edino, kar ga kdajkoli je.” Margaret Mead Ameriška antropologinja (1901-1978)

  30. HVALA ZA VAŠO POZORNOST!

More Related