MATURITETNA SEMINARSKA IN RAZISKOVALNA NALOGA PRI PSIHOLOGIJI

1. MATURITETNA SEMINARSKA IN RAZISKOVALNA NALOGAPRI PSIHOLOGIJI NAVODILA 2: REZULTATI Janina Curk II. gimnazija Maribor

2. REZULTATI • Statistika proučuje metode zbiranja, urejanja, kvantitativne obdelave, prikazovanja in analiziranja številskih podatkov. Predelaj poglavje o statistični metodologiji v učbeniku Kompare idr.: Psihologija: spoznanja in dileme. • V tej predstavitvi so iz omenjenega poglavja izpostavljene samo informacije, ki jih praktično potrebuješ za oblikovanje poročila o raziskavi (ostalo se lahko pojavi v nalogah izbirnega tipa na maturi): • Prikazi v tabelah in grafih • Absolutne in odstotne frekvence • Modus in aritmetična sredina

3. REZULTATI(legenda) V samem začetku napišeš legendo. Uvedeš oznake, ki so čim krajše in jasne, npr.:Mt = aritmetična sredina rezultatov vseh udeležencev (t pomeni total)Mm = aritmetična sredina rezultatov moškihN1 = numerus (število udeležencev) 1. letnikovf = absolutna frekvenca rezultatov (število)f% = odstotna frekvenca rezultatov (procent)

4. REZULTATI(urejanje in prikazovanje) • Ko zbereš podatke, jih moraš urediti in prikazati. To storiš s tabelarnimi in grafičnimi prikazi. • Vse rezultate prikažeš v tabelah, kjer je smiselno, pa vključiš tudi grafični prikaz (za maturo vsaj enega). Informacije v tabelah in grafih se načeloma ne podvajajo. Ne delaj grafa za vsako tabelo! • Predstavitev mora biti izčrpna in pregledna, predstavljeni morajo biti vsi rezultati in to tako, da so razvidne njihove glavne značilnosti ter odnosi med njimi. • Ne prikazuješ rezultatov, ki niso povezani s hipotezami (manj pomembne rezultate in izračune lahko daš v prilogo na koncu naloge). • Ločiš podpoglavja: Preverjanje 1. hipoteze, Preverjanje 2. hipoteze …

5. REZULTATI(naslavljanje grafov, tabel in slik) • Tabele in grafe ločeno oštevilčiš in nasloviš. • Naslove pišeš nad tabelo/grafom. • Naslov mora jasno povedati, kaj je predstavljeno, npr. Tabela 3: Aritmetične sredine fantov na vprašalniku učnih navad. • Pri grafih mora biti jasno zapisano, kaj je na x in kaj na y osi. • Naslove slik pišeš pod slike, npr. Slika 1: Naslov (v oklepaju obvezno naveden vir).

6. REZULTATI(računanje odstotkov ali aritmetične sredine?!) • Absolutna frekvenca (f) je število rezultatov z isto vrednostjo; relativna frekvenca (f%) pa odstotek. • Aritmetično sredino (M) dobiš tako, da sešteješ vse rezultate, njihovo vsoto pa deliš s številom rezultatov: • Ob aritmetičnih sredinah ti ni treba računati standardne deviacije, čeprav je to v realnih raziskavah nujen podatek! • Vse vrednosti zaokrožuješ na dve decimalki. • POMEMBNO: dobro presodi, ali so tvoji podatki primerni za računanje aritmetične sredine ali odstotnih frekvenc! Npr. če imaš odgovore udeležencev lestvici (3, 5 ali 7 stopenjski, opisni ali numerični), računaš aritmetično sredino, ne pa odstotkov posameznih odgovorov, saj tak prikaz pri primerjavah različnih skupin ne daje jasnega pregleda! Če ne veš, se posvetuj z mentorjem! • Ne uporabljaš metod, ki se jih nismo učili (iz uradnih navodil: „Zbrane podatke ustrezno uredimo in obdelamo s preprostimi statističnimi postopki, ki so opredeljeni s cilji v predmetnem izpitnem katalogu.“).

7. REZULTATI(obdelava vprašanj odprtega tipa) Kako obdelaš odgovore na vprašanja odprtega tipa (ki jih sicer redko uporabiš): • Enake oz, podobne odgovore združiš v skupine (kategorije) in jim pripišeš ustrezne frekvence. • Odgovore z nizkimi frekvencami, npr. 1 ali 2, zanemariš.

8. REZULTATI(analiza rezultatov pod grafi/tabelami) • Vsak prikazan rezultat analiziraš: kar je izraženo v številkah, besedno komentiraš (pod posameznim grafom/tabelo), npr.: Ženske so v povprečju dosegle višji rezultat na vprašalniku učnih navad kot moški (Mž=…, Mm=…) … Rezultati so pokazali, da imajo moški … • Praviloma govoriš v preteklem, ne v sedanjem času. • Ne ponavljaš vsega, kar je razvidno iz tabele/grafa. • Zaporedje: tabela – graf (če je potrebno) – analiza. • V rezultatih ne omenjaš zavračanja/ne-zavračanja hipotez, pač pa samo opišeš trende, ki si jih odkril. Tudi ne navajaš svojih hipotez o vzrokih – to sodi v poglavje Interpretacija.

9. INTERPRETACIJA(razprava, diskusija) • To je najbolj znanstveni del raziskave in najbolj pokaže tvoje znanje in ustvarjalnost. • Pri interpretaciji slediš zastavljenim ciljem in hipotezam. Rezultate presodiš glede na zastavljene hipoteze (hipoteza 1 je zavrnjena, hipoteza 2 ni zavrnjena …) in odgovarjaš na vprašanje 'zakaj. Ločiš podpoglavja: Interpretacija 1. hipoteze, Interpretacija 2. hipoteze … • Rezultate razložišglede na teorijo - povežeš s spoznanji iz teoretičnega uvoda. Pri tem se sklicuješ na tabele in grafe (npr. gl. graf 3) in v uvodu opisane raziskave. Ne moreš trditi, da je nek rezultat nizek/visok, če nimaš nekega kriterija za primerjavo! Npr. Ugotovitve se (ne) ujemajo z rezultati raziskave Millerja in Johnsa (2012), predstavljene v teoretičnem uvodu …

10. INTERPRETACIJA(pravila interpretiranja) • Interpretacija ne sme biti le analiza, torej le navajanje tega, kar je razvidno iz rezultatov! V tem poglavju ne ponavljaš rezultatov, le kratko povzameš glavne ugotovitve, na katere se tvoja interpretacija nanaša. • Si čim bolj (utemeljeno) kritičen, provokativen, skeptičen, tako do tujih ugotovitev kot do lastnih rezultatov. • Izražaš se previdno (“mehko”) glede na vprašljivo reprezentativnost vzorca (nakazuje se razlika ..., težnje v smeri ...). • Ne vključuješ vrednostnih in subjektivnih izrazov, npr. grozno, slabo, odlično, pravilno, zdi se mi …, pač pa predstavljaš samo dejstva (suhoparen znanstveni jezik).

11. INTERPRETACIJA(če si primerjal aritmetične sredine) • Če si računal aritmetične sredine in ugotavljal razlike med njimi, moraš v interpretaciji poudariti, da te ostajajo statistično nepreverjene. • Metod statističnega preverjanja pomembnosti razlike se nismo učili. Zato ne moreš vedeti, ali ugotovljena razlika v resnici obstaja v populaciji ali je le slučajna, to pomeni posledica ‚napake vzorčenja‘. Ta napaka se pojavi zato, ker nisi zajel celotne populacije, pač pa le en del. Zato se izražaš previdno: Če je razlika statistično pomembna, potem lahko trdim, da ... • Razlika v nekaj decimalkah zelo verjetno ni statistično pomembna, zato je v tem primeru bolj korektno, da rezultat interpretiraš kot odsotnost razlik!

12. INTERPRETACIJA(če si izvajal korelacijsko raziskavo, ne eksperimenta) Če si uporabil vprašalnik, torej izvedel korelacijsko raziskavo (ne eksperimenta), ne moreš trditi, da ena spremenljivka vpliva na drugo, pač pa lahko sklepaš le o stopnji povezanosti med njima (ugotoviš le moč, ne pa tudi smeri povezanosti). Iz korelacije ne moremo sklepati na vzročnost! Npr. če si ugotovil povezanost med učnim uspehom in kajenjem marihuane: NEUSTREZNO: Kajenje marihuane vpliva na učni uspeh. USTREZNO: Kajenje marihuane je povezano z učnim uspehom.

13. SKLEPI Poglavje vsebuje 4 podtočke (ustrezno oštevilči): • Povzetek naloge • Kritika naloge • Uporabna vrednost naloge • Nova vprašanja

14. SKLEPI:povzetek naloge • Kratko, a natančno povzameš bistvena vprašanja, ki si si jih zastavil in ugotovitve, ki izhajajo iz rezultatov (podobno kot boš napisal v poglavju »povzetek« na začetku naloge). • Povezuješ s hipotezami: npr. Na podlagi rezultatov sem ovrgel hipotezo o … • Pr. pol strani.

15. SKLEPI:kritika naloge • Kritično oceniš vse vidike naloge, navedeš opažene pomanjkljivosti in predlagaš, kako bi jih odpravil (npr. sugestivno ali nerazumljivo vprašanje, možnost socialno zaželenih odgovorov, premajhen, nereprezentativen vzorec, neresnost anketirancev …). • V vsakem primeru opozoriš, da sklepi veljajo izključno za vzorec in da jih zaradi njegove nereprezentativnosti ne moreš posplošiti na populacijo. • Če si primerjal aritmetične sredine, opozoriš na statistično nepreverjenost razlik med njimi.

16. SKLEPI:uporabna vrednost naloge in nova vprašanja Uporabna vrednost naloge: Oceniš uporabno vrednost naloge: kje/komu/kako bi lahko tvoja naloga koristila, kaj lahko ljudi nauči, kako doprinaša k večjemu blagostanju ljudi, boljšim medosebnim odnosom, uporabna je večje poznavanje tematike, za uporabo pri pouku ipd. Nova vprašanja: Nakažeš odprta vprašanja v zvezi z obravnavano vsebino, ki bi jih bilo po tvojem mnenju vredno raziskovati v prihodnje. Tudi pri tem delu naloge se potrudi, čeprav je zadnji!

17. VIRI IN PRILOGE Viri: • navedeni natančno po pravilih citiranja – gl. ppt3 • vnalogi mora biti jasno razvidno, kaj je avtorjev prispevek in kaj je povzeto  po drugih avtorjih! Priloge: • vključiš izvod vprašalnika ali zapiske intervjujev, podrobnejše in manj pomembne izračune in ilustracije • ustreznooštevilčiš

18. OCENJEVANJE MATURITETNE NALOGE Pri maturitetni nalogi ocenjujemo (skupaj 20 točk): • 1. vidik: 0 – 4 točke: natančno opredeljeni problem, cilji in hipoteze, smiselno povezani in s cilji usklajeni povzetki, kakovostni viri. • 2. vidik: 0 – 5 točk: ustrezenmerski pripomoček; natančno opisana metoda; ustrezen in pregleden prikaz rezultatov; ustrezna statistična obdelava. • 3. vidik: 0 – 5 točk: ustrezna analiza rezultatov glede na prikaze; izčrpna in kritična interpretacija (povezava s hipotezami in s teorijo). • 4. vidik: 0 – 3 točke: ustrezni sklepi (vse točke). • 5. vidik: 0 – 3 točke: izčrpna predstavitev, ustrezna zgradba naloge (vsi elementi v pravilnem vrstnem redu); jasnost in strokovnost izražanja; pravilno citiranje.

19. Mentor lahko nalogo oceni z 0 točkami: • če ne dosega izpitnega standarda (gl. kriterije ocenjevanja) • če ni bila pripravljena po postopku (redne konzultacije, ne le uradne, mentor mora slediti nastajanju naloge!) • če obstaja utemeljen sum, da kandidat naloge ni izdelal samostojno

20. OBVEZNI ROKI:oddaja naloge • oddaja gotove naloge mentorju po e-pošti – do 20. 3. (lahko tudi kasneje, a v tem primeru naloge več ne dobiš nazaj in nimaš možnosti popravkov) • mentor pregleda nalogo – vrne s temeljnimi komentarji (vračilo še ne zagotavlja maksimalne ocene, ker pregled nalog v tej fazi ni tako natančen kot po uradni oddaji) • uradna oddaja naloge: 3. oz. 4. teden v aprilu (točen datum določen v Koledarju splošne mature): • v pisni obliki, vezano • mentorju po e-pošti

21. INFORMACIJE ZA NATEČAJMLADI ZA NAPREDEK MARIBORA:prijava • Nalogo za MZNM lahko delaš tudi v paru, lahko je interdisciplinarna, izjemoma le teoretična. • Prijava za MZNM: uradno začetek novembra; elektronska prijava: • Identifikacijski podatki morajo biti na posebni nalepki (105 x 70 mm) v dveh izvodih in sicer: ime mentorja (zgoraj levo); imena avtorja (zgoraj desno); ime (in znak) šole (spodaj sredina). • Nalepke morajo biti priložene (ne prilepljene) nalogi, izpisane morajo biti na pisalni stroj ali računalnik. Na hrbtni strani nalepke mora biti napisan naslov naloge. • Navodila za pripravo raziskovalnih nalog. Če si preštudiral ta navodila, ti te povezave ni treba odpirati! • Vzorec naslovnice. To stran natisni dvakrat (torej naloga naj vsebuje dve popolnoma enaki naslovnici, ki nista oštevilčeni!) • Vsebinski del (od teoretičnega uvoda naprej) naj obsega do 60.000 znakov (32 strani), pisava 12, razmik 1,5, obojestranska poravnava.

22. INFORMACIJE ZA NATEČAJMLADI ZA NAPREDEK MARIBORA:oddaja in ocenjevanje • Oddaja naloge za MZNM: 31. januar (uradno sredina februarja), v enem izvodu in v pdf formatu. • Navodila za oddajo nalog v elektronski obliki • Pazi, da v anketi, ki jo priložiš, ne zapišeš svojega imena! • Ocenjevalni obrazec MZNM • Ustni zagovor: dobro se pripravi (gl. ocenjevalni obrazec). Pisni del prinese 110 točk, ustni pa kar 60! Bodi kratek in jedrnat, govori prosto, jasno in razločno. Pripravi ppt (kratko, ne celi stavki, največ 7 informacij na diapozitivu, brez posebnih animacij, ne pozabi na vire) ali znanstveni plakat. Lahko imaš tudi samo na listu zapisane oporne točke. Časa imaš 10 minut. • Primeri raziskovalnih nalog MZNM.

23. PREIDI NA NAVODILA ZA NALOGO ppt3!