1 / 38

OBRAVNAVA ODVISNOSTI OD TABLET

OBRAVNAVA ODVISNOSTI OD TABLET. IRENA RAHNE – OTOREPEC PSIHIATRIČNA KLINIKA LJUBLJANA CENTER ZA MENTALNO ZDRAVJE ENOTA ZA ZDRAVLJENJE ODVISNIH OD ALKOHOLA. SKUPINE BZD. Glede na učinek in trajanje delovanja : Visokopotentni kratkodelujoči (alprazolam, lorazepam)

matia
Download Presentation

OBRAVNAVA ODVISNOSTI OD TABLET

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. OBRAVNAVA ODVISNOSTI OD TABLET IRENA RAHNE – OTOREPEC PSIHIATRIČNA KLINIKA LJUBLJANA CENTER ZA MENTALNO ZDRAVJE ENOTA ZA ZDRAVLJENJE ODVISNIH OD ALKOHOLA

  2. SKUPINE BZD • Glede na učinek in trajanje delovanja: • Visokopotentni kratkodelujoči (alprazolam, lorazepam) • Visokopotentni dolgodelujoči (klonazepam) • Nizkopotentni kratkodelujoči (oksazepam) • Nizkopotentni dolgodelujoči (diazepam, flurazepam) • Glede na aktivne metabolite: • Z aktivnimi metaboliti (npr. diazepam, fluzepam) • Z aktivnimi metaboliti, vendar z majhnim kliničnim učinkom (npr. alprazolam) • Brez aktivnih metabolitov (npr. lorazepam, oksazepam) IRO 11.2.2010

  3. FARMAKOKINETIČNE LASTNOSTI NEKATERIH BENZODIAZEPINOV IRO 11.2.2010

  4. NAČINI PROBLEMATIČNE RABE BZD • Nemedicinska (rekreacijska) raba(nelegalno pridobljeni BZD, politoksikomani!): Raba je intermitentna ali kronična, visoki odmerki; motiv je doseči občutek privzdignjenosti,omamljenosti, pogosta intoksikacija. • Kronična “kvazi”terapevtska raba(legalno pridobljeni BZD, lahko pri več zdravnikih): Raba je dolgotrajna; starejši, pogosto z anamnezo SOA, s kroničnim bolečinskim sindromom; motiv je doseči olajšanje simptomov, poskusi opustitve so neuspešni zaradi pojava odtegnitvenih simptomov. • Pri obeh skupinah je pogosta psihiatrična komorbiditeta! IRO 11.2.2010

  5. ZNAČILNOSTI OSEBE, KI POSTAJA ODVISNA OD PSIHOTROPNIH ZDRAVIL • Jemlje predpisane terapevtske odmerke, vendar tudi takrat, ko nima več težav, zaradi katerih jih je prejela. • Morda jemlje večje odmerke od predpisanih in ne zmore prenehati z njihovim jemanjem, ker se vedno znova pojavijo odtegnitveni simptomi. • Potrebuje BZD za opravljanje vsakodnevnih aktivnosti. • Morda nosi tablete s seboj, da jih lahko vzame pred pričakovanimi pomembnimi dogodki. • Od svojega zdravnika zahteva vedno nove recepte. • Obiskuje več različnih specialistov, da dobi dodatne recepte. • Kljub jemanju BZD ima še vedno različne duševne simptome. IRO 11.2.2010

  6. POTENCIAL BENZODIAZEPINOV ZA RAZVOJ ODVISNOSTI • Utrjevalni učinki (“reinforcing”) • Toleranca • Odvisnost • Odtegnitev Juergens SM, Cowley DS. The Pharmacology of Benzodiazepines and Other Sedative-Hypnotics. In: Graham AW,Schultz TK, Mayo-Smith MF, Ries RK, Wilford BB, eds. Principles of Addiction Medicine. 3rd edition. American Society of Addiction Medicine, Inc. Chevy Chase, Maryland;2003:119-39. IRO 11.2.2010

  7. 1. UTRJEVALNI UČINKI • Hiter odgovor BZD (ugodni učinki) spodbuja utrjevanje. • BZD so zlasti “utrjevalci” pri osebah: • z anamnezo zlorabe zdravil, • ki sicer zmerno pijejo, so pa tesnobne ali imajo težave z nespečnostjo, • z odvisnostjo od alkohola, ki abstinirajo, • z družinsko obremenjenostjo s SOA. • Najbolj izraziti utrjevalci med BZD so: alprazolam, lorazepam, triazolam, diazepam … zato imajo tudi večji potencial za zlorabo in razvoj odvisnosti! IRO 11.2.2010

  8. Nemedicinska raba zdravil na recept (%) glede na stil pitja (preteklo leto) % rabe anksiolitikov na Rp kontrola pitja F10.1 McCabe, et al. Drug and Alcohol Dependence, 2006;84(3):281-8. IRO 11.2.2010

  9. 2. TOLERANCA • Je primarno farmakodinamski, nevroadaptivni fenomen. • Nevrokemična osnova: spremembe vezave na BZD receptorski kompleks, gostote receptorjev, receptorskih podenot, nivoja GABE v možganih, v delovanju glutamatnega sistema,… • Razvije se v različnih stopnjah za različne učinke: npr. za sedativne učinke se razvije v 2-4 tednih, zlasti pri jemanju BZD s kratkim razpolovnim časom. • Za učinke na spomin in psihomotoriko se pri dolgotrajnem jemanju BZD in pri že odvisnih razvije le delna toleranca! • Med barbiturati, BZD in etanolom obstaja navzkrižna toleranca! IRO 11.2.2010

  10. 3. ODVISNOST • Telesna odvisnost je glavni dejavnik, ki pripomore k adiktivnem potencialu zaradi negativnega ojačevanja, ki ga sproži odtegnitev in to je pogosto glavni razlog neuspeha pri ukinjanju BZD. • Glavni diagnostični kriteriji za odvisnost F13.2 (MKB-10) – so enaki kot pri vsaki odvisnosti: • Nepremagljiva želja po tableti (“craving”) • Oslabljen nadzor nad količino zaužitih tablet • Povečana toleranca • Odtegnitveni simptomi • N.B.: F10.x alkohol, F11.x opioidi (opioidni analgetiki!), F13.x anksiolitiki (BZD, uspavala…) • F55 Zloraba snovi, ki ne ustvarjajo odvisnosti(odvajala, analgetiki, ki jih je mogoče dobiti v lekarni tudi brez recepta, vitamini, antacidi, steroidi, hormoni, vitamini, zeliščna in ljudska zdravila,…)!!! IRO 11.2.2010

  11. 4. ODTEGNITEV - 1 • Odtegnitveni simptomi niso bistveno bolj izraženi pri tistih, ki jemljejo BZD eno ali več let - Hipoteza o obstoju “praga”: če je presežen, farmakokinetika BZD malo vpliva na izraženost simptomov odtegnitve. • Če traja jemanje BZD do 2 tedna, je malo odtegnitvenih simptomov. • Odtegnitveni simptomi običajno minejo v 3-5 tednih. • Večina (>90%) oseb, ki dolgotrajno (>8 mesecev) jemljejo BZD, ima odtegnitveno krizo! IRO 11.2.2010

  12. 4. ODTEGNITEV - 2 • Farmakološke spremenljivke(izraženost odtegnitvene krize in (ne)sposobnost ukinitve): • Visoki dnevni odmerki BZD (oz. visok plazemski nivo) • Kratek razpolovni čas BZD (bolj pomemben pri hitrem ukinjanju kot pri postopnem) • Trajanje jemanja BZD • Prehitro zniževanje BZD zlasti zadnjih 50% odmerka. • Najbolj izražena odtegnitvena kriza je pri hitrem ukinjanju visokopotentnih BZD (alprazolam, lorazepam, triazolam,…), najblažja pa pri počasnem ukinjanju nizkopotentnih BZD (diazepam,…). IRO 11.2.2010

  13. 4. ODTEGNITEV - 3 • Bolnikove spremenljivke: • Panična motnja • Visok nivo anksioznosti in depresivnosti pred začetkom odtegovanja BZD • Prisotna zloraba/odvisnost od alkohola ali druge PAS • Visok nivo osebnostne psihopatologije, zato občutljivost že za blage odtegnitvene simptome • Nefarmakološke spremenljivke enako pomembno vplivajo kot farmakološke! • Terapevtski vpliv na zmanjševanje strahu pred pričakovanimi anksioznimi simptomi in znaki je najboljši napovedni dejavnik bolnikove zmožnosti doseči in vzdrževati abstinenco! IRO 11.2.2010

  14. 4. ODTEGNITEV - 4 • Gre za pojav časovno omejenih simptomov “na novo”. • Običajni simptomi: anksioznost, razdražljivost, disforičnost, nespečnost, utrujenost, glavobol, mišični krči, tremor, potenje, vrtoglavica, motnje zbranosti… • Pogosti klinični znaki: tahikardija, povišan arterijski tlak, hiperrefleksija, midriaza, diaforeza • Drugi: slabost, bruhanje, izguba apetita, apatičnost, depresivno razpoloženje, preobčutljivost na zunanje senzorične dražljaje, • Redkejši: perzistentni tinitus, zmedenost, težave s koncentracijo, spominom, psihotični simptomi (halucinacije, derealizacija,..), epileptični napadi, delirij • Simptomi niso specifični – večina se jih pojavlja tudi pri anksioznih motnjah in depresiji. IRO 11.2.2010

  15. 4. ODTEGNITEV - 5 • Tudi z zelo postopnim ukinjanjem BZD, ki traja več kot 30 dni, več kot 1/3 bolnikov ne zmore vzpostaviti abstinence! • Uporabna shema zniževanja pri takih bolnikih: 50% zmanjšanje dnevnega odmerka v 2-4 tednih, nato vzdrževanje odmerka več mesecev in nato postopno ukinjanje; lahko dodatna terapija z karbamazepinom, imipraminom, valproatom. • Uspešnost detoksikacije: Če je bila dosežena ukinitev BZD, bo ¾ bolnikov/bolnic abstiniralo vsaj 3 leta (ti so imeli tudi manj pogosto komorbidno anksiozno ali depresivno motnjo); pri zgolj 50% odtegnitvi, jih bo v enakem obdobju abstiniralo le 39%, od tistih, ki detoksikacije niso zmogli, pa le 14%. Graham AW, Schultz TK Mayo-Smith MF in dr. Principles of Addiction Medicine, 3rd ed. American Society of Addiction Medicine, Inc. Chevy Chase, Maryland, 2003. IRO 11.2.2010

  16. Prolongiran odtegnitveni sindrom • Ima nepravilen in nepredvidljiv potek. • Traja tedne in celo mesece po ukinitvi BZD. • Simptomi se pojavljajo in izginjajo in so podobni tistim pred začetkom jemanja BZD: npr. nespečnost, tesnoba, senzorična preobčutljivost, tremor, zaznavne motnje. • Vzrok bi lahko bil v dolgotrajni adaptaciji BZD receptorja (Smith&Wesson, 1983) ali v psiholoških dejavnikih – mnogi bolniki so podobni tistim s somatizacijsko motnjo (Higgitt&Fonagy, 1983). • Ti bolniki pogosto akutno odtegnitveno fazo doživljajo kot “resno” in so “senzibilizirani” za anksioznost. • Možni ukrepi: Propranolol v odmerku 20-40 mg do 4×dnevno za zmanjševanje tremorja in poudarjene anksioznosti, sedativni AD za lajšanje nespečnosti, edukacija, VKT. IRO 11.2.2010

  17. TOKSIČNOST/NEŽELENI UČINKI • Učinki na spomin • Učinki na kognitivne funkcije • Učinki na psihomotoriko • Teratogenost in učinki na plod • Druga psihopatologija IRO 11.2.2010

  18. UČINKI BZD NA SPOMINSKE FUNKCIJE • Anterogradna amnezija: BZD okvarijo priklic novih informacij – t.i. konsolidacijska faza skladiščenja kratkoročnega spomina. • Verjetnejša je pri višanju odmerka, hitrejši absorbciji, intravenski aplikaciji in rabi visokopotentnih BZD. • Izraženost simptomov je v korelaciji s plazemskim nivojem BZD. • Starejši bolniki so bolj dovzetni: BZD najpogosteje poslabšajo še neprepoznavno demenco in povzročajo tudi večjo morbiditeto! • Je običajno posledica dolgotrajnega jemanja BZD. • Po uspešni ukinitvi BZD se lahko spomin postopoma izboljša. IRO 11.2.2010

  19. UČINKI BZD NA KOGNITIVNE FUNKCIJE • BZD z akutno ali kronično rabo okvarijo kognitivne in motorične funkcije. • Simptomi: sedacija, zaspanost, ataksija, motnje koordinacije, vrtoglavica,… - odvisno od posameznika in odmerka. • Okvarjena je vidno-prostorska sposobnost in vzdrževanje pozornost. • Po ukinitvi pogosto ne pride do popolnega izboljšanja. IRO 11.2.2010

  20. UČINKI BZD NA PSIHOMOTORIKO • Vpliv na vozniške sposobnosti – povečane tveganje za prometne nesreče, ki veča se z večanjem odmerka običajno (dolgodelujoči BZD). • Pri starejših je z raziskavami potrjena povezava med jemanjem BZD (važen je odmerek, manj pa ali gre za dolgotrajno ali intermitentno jemanje) in padci ter posledičnimi zlomi kolka. • Jemanje BZD v prvih tednih po možganski kapi ima zelo škodljive učinke na izboljševanje motoričnih funkcij, zato bi se morali izogibati njihovemu predpisovanju! IRO 11.2.2010

  21. TERATOGENOST IN UČINKI NA PLOD • V ZDA naj bi 2% nosečnic jemalo BZD. Gre za nepazljivo izpostavljenost ploda BZD v 1. trimesečju, saj je kar 50% nosečnosti v ZDA nenačrtovanih (Skrabanek, 1992). • Metaanaliza o teratogenosti BZD (Dolovich, Addis, in dr., 1998): Ni povezave med izpostavitvijo ploda BZD “in utero” ter tveganjem za velike malformacije ali zajčjo ustnico. • Poročajo pa o nizki porodni teži novorojenčkov mater, ki so med nosečnostjo jemale BZD (Laegreid, Hagberg in dr., 1992) in o sediranosti ter abstinenčnem sindromu novorojenčkov, katerih matere so jemale BZD do poroda (Bergman, Rosa in dr., 1992; Laegreid, Hagberg in dr.,1992). IRO 11.2.2010

  22. DRUGA PSIHOPATOLOGIJA • Vedenjska dezinhibicija: običajno pri visokih odmerkih in impulzivni osebnosti • Delirij v pooperativnem obdobju • BZD poslabšujejo depresijo in anksioznost • Uporaba BZD v suicidalne namene • Pogosto jih zlorabljajo odvisni odalkohola, nedovoljenih drog): • Od 29% (Busto&Sellers, 1991) do 33% (Busto, Simpkins in dr., 1983) odvisnih od alkohola redno jemlje BZD, celo do 76% (Ciraulo, Barnhill in dr., 1988). • Pojavnost komorbiditete je 18-19% : zloraba alkohola in anksiozne motnje (Regier, Farmer in dr., 1990). IRO 11.2.2010

  23. PRIPOROČENI KORAKI OBRAVNAVE -1 • Ugotoviti indikacije za uvedbo BZD, bolnikove razloge za ukinjanje; ali raba BZD bolniku prinaša olajšanje ali težave; pričakovanja glede zdravljenja odvisnosti. • Anamneza jemanja BZD: sedanji dnevni odmerek, način jemanja (enkrat, večkrat dnevno), trajanje jemanja, kakšni so bili učinki na začetku in sedanji, morebitne predhodni poskusi ukinjanja, kakšni odtegnitveni simptomi,… • Raba alkohola, drugih PAS (nedovoljene) – sedaj in v preteklosti, posledice. Dickinson WE, Mayo-Smith MF, Eickelberg SJ. Management od Sedative-Hypnotic Intoxication and Withdrawal. In: Principles of Addiction Medicine, 3rd ed., 2003. IRO 11.2.2010

  24. Težave pri jemanju anamneze o zlorabi tablet s potencialom odvisnosti % zdravnikov depresija zloraba alkohola zloraba BZD, uspaval National Center on Addiction and Substance Abuse on Columbia University (CASA) Missed opportunity: National Survey of Primary Care Physicians on Substance Abuse, New York: CASA (2000) IRO 11.2.2010

  25. - 2 • Psihiatrična anamneza: komorbidne motnje, zdravljenje, suicidalni poskusi • Družinska obremenjenost glede PAS, psihiatričnih motenj, telesnih bolezni • Bolnikove bolezni, poškodbe, operacije, alergije, zdravila – morebitne izgube zavesti, epileptični napadi • Psihosocialna anamneza – socialna podporna mreža • Telesni in psihični status • Laboratorij: urinski testi na prisotnost različnih PAS, alkotest, lahko še biokemija, testi za hepatitis,.. • Načrt obravnave – dejavniki, ki bi vplivali na potek detoksikacije IRO 11.2.2010

  26. - 3 • Načrt obravnave – dejavniki, ki bi vplivali na potek detoksikacije • “Setting” za detoksikacijo (ambulantno ali hospitalno) • Najbolj učinkovita metoda detoksikacije (glede na bolnika, dokazano klinično in farmakološko učinkovitost in izkušenost • Shema detoksikacije naj bo za bolnika varna, učinkovita, prenosljiva, zato mora biti fleksibilna. • Koristen je terapevtski dogovor glede detoksikacijskega postopka! IRO 11.2.2010

  27. OPOZORILA pred ukinjanjem BZD • Pri bolnikih s kroničnimi boleznimi (kot so srčna aritmija, sistemski lupus eritematosus, kronična črevesna bolezen) je treba razumeti indikacije za ukinjanje dolgotrajnih BZD, saj so pri teh boleznih pomembni adrenergični in psihološki stresni dejavniki – tveganje za poslabšanje kroničnih bolezni je večje od koristi odtegnitve. • Običajno so pri kroničnih bolnikih odtegnitveni simptomi bolj izraženi. • Pri starejšihbolnikih so t ½ eliminacije 2-5×počasnejši kot pri mlajših. • Priporoča se, da bolniki ne prenehajo z BZD sami, ampak izpeljejo detoksikacijo pod medicinsko kontrolo. IRO 11.2.2010

  28. SHEMA “tapering” – postopno titrirajoče odtegovanje • Odmerek se zmanjšuje tedensko ali na 2 tedna. • Pri tistih, ki so jemali BZD dolgotrajno (>1 leto), naj bi hitrost zmanjševanja ne presegla ekvivalenta 5 mg diazema na teden ali pa 10% začetnega odmerka. • Prvih 50% zmanjševanega odmerka gre tekoče, hitreje in manj simptomatsko kot zadnjih 50%. • Priporočeno, da zadnjih 25%-35% ukinjamo počasneje po ½ odmerka prejšnjih tednov ali zmanjšujemo v 2-tedenskih intervalih. • Običajno bolniki lažje prenašajo hitrejše ukinjanje ali v krajših intervalih v začetni fazi ukinjanja. • Napaka je, če ukinjamo prehitro. IRO 11.2.2010

  29. AMBULANTNO ali HOSPITALNO UKINJANJE BZD? • AMBULANTNO: dobro sodelovanje bolnika, ki je relativno telesno zdrav, možne tedenske kontrole, dogovor glede vodenja ukinjanja BZD, predpisovanja receptov, bolnik si beleži dnevnik (odmerek BZD, počutje, odtegnitveni simptomi, strategije obvladovanja). • HOSPITALNO: kadar gre poleg F13.2 še za zlorabo ali odvisnost od alkohola, politoksikomanijo, kronično telesno bolezen s verjetnimi zapleti ob ukinjanju BZD, neuspelo ambulantno detoksikacijo, slabo sodelovanje bolnika; možno je preverjanje abstinencez urinskimi testi – kvalitativni (kvantitativni so na Inštitutu za sodno medicino). IRO 11.2.2010

  30. DETEKTIBILNOST BZD IN METABOLITOV V URINU • Kratkodelujoči (triazolam): 24 h • Srednjedelujoči (temazepam, klordiazepoksid): 40-80 ur • Dolgodelujoči (diazepam, nitrazepam). 7 dni in več • PRIMERJAVA • Nikotin: 12 h • Kokain: 6-8 h, metabolit pa 2-3 dni • Marihuana(tetrahidrokanabinol): • Enkratna raba: 3 dni • Zmerna raba: 4dni • Močna raba: 10 dni • Kronična močna raba: >36 dni Wolff K, Farrell M, Marsden J in dr. A review of biological indicators of illicit drug use, practical consideration and Clinical usefulness. Addiction 1999; 94(9):1279-1298. IRO 11.2.2010

  31. ANALGETIKI • Kaj pa prekomerna raba analgetikov?Gre za odvisnost? • Opiatne analgetike (tramadon) bolniki zelo pogosto jemljejo za lajšanje kroničnih bolečin, povzročajo pa hudo odvisnost, in zelo izražene odtegnitvene simptome! – F11.2 • Nesteroidni antirevmatiki, drugi analgetiki so pogosta terapija bolnikov, samomedikacija! Način jemanja in zviševanje odmerka je pri osebah z “vulnerabilnostjo za odvisnost” zelo podobno kot pri PAS – v MKB pod F55. • Pogosta problematika: Glavobol zaradi analgetikov - GZA IRO 11.2.2010

  32. GLAVOBOL ZARADI ANALGETIKOV - GZA • Značilnosti: je dnevni glavobol, pojavi se najpogosteje v zgodnjih jutranjih urah, je tiščeč in pulzirajoč • Spremljajoči simptomi: splošno slabo počutje, slabost, nemir, razdražljivost, motnje spomina in koncentracije, zelo pogosta je nespečnost • Bolniki imajo ob prekinitvi jemanja analgetika odtegnitvene simptome, ki trajajo v povprečju 3-4 tedne, (največja jakost glavobola je 1. in 2. dan) • Ugoden učinek za lajšanje močno izraženih odtegnitvenih simptomov naj bi imeli triciklični antidepresivi (npr.amitriptilin – Amyzol). IRO 11.2.2010

  33. ZDRAVLJENJE • Detoksikacija je relativno kratek, medicinski postopek, celostna psihoterapevtska obravnava pa zahteva daljši čas in izkušen multidisciplinaren tim. • Prednosti: • Pomaga razviti kontrolo nad željo po PAS, abstinenca tudi drugih PAS (alkohol,nikotin). • Izboljša splošno počutje, socialno funkcioniranje, življenjski stil. • Pozitivni učinki zdravljenja odvisnosti naj bi trajali vsaj 6-12 mesecev (raziskave po zdravljenju). • Preprečuje recidive. • Bolnišnični in dnevni programi (temeljijo na abstinenci, 30-120 dni) IRO 11.2.2010

  34. DEJAVNIKI USPEŠNEGA ZDRAVLJENJA ODVISNOSTI • Bolnikove spremenljivke, ki vplivajo na boljšo prognozo: • Stopnja odvisnosti in psihiatričnih simptomov pred vstopom v zdravljenje. • Izpeljan motivacijski postopek že v ambulantni pripravi. • Zaposlenost • Družinska in širša socialna podpora abstinenci. McLellan AT, McKay JR. Components of Successful Addiction Treatment. In: Graham AW,Schultz TK, Mayo-Smith MF, Ries RK, Wilford BB, eds. Principles of Addiction Medicine. 3rd edition. American Society of Addiction Medicine, Inc. Chevy Chase, Maryland;2003:429-42. IRO 11.2.2010

  35. Spremenljivke zdravljenja - 1 • “Setting”- hospitalno ali ekstrahospitalno zdravljenje? Raziskave so pokazale, da so bolniki bolj angažirani in vztrajni v hospitalnih programih. • Dolžina programa zdravljenja in sodelovanje v terapevtskem procesu: Če je daljše, so boljši izidi zdravljenja, kar je sicer bolj robusten pokazatelj. Bolniki lahko pridobijo na motivaciji, veščinah obvladovanja, znanje, podporo,… - psihosocialno “ojačevanje” – “rewarding drug-free lifestyle” • Poleg skupinske psihoterapije (vloga skupine: terapevtski dejavniki) je občasno nujna tudi individualna obravnava. • Vedenjske intervence so pomembne za preprečevanje recidiva. IRO 11.2.2010

  36. - 2 • Vloga terapevta – zdrav življenjski slog omogoča ustreznejšo prepoznavo zlorabe/odvisnosti BZD in ukrepanje. • Farmakoterapija (proti kravingu, za komorbidne motnje): Bolniki imajo pogosto nerealna pričakovanja, da jim bodo ta zdravila nadomestila BZD! • “After care”: Večletno (npr 5 let) obiskovanje skupine po principu KZA (Klub zdravljenih alkoholikov) ima dolgoročno večje uspehe glede vzdrževanja abstinence kot skupine samopomoči – npr. AA. Ritsher JB, McKellar JD, Finney JW in dr. Psychiatric Comorbidity Continuing Care and Mutual Help as Predictors of Five-Years Remission from Substance Use Disorders. Journal of Studies on Alcohol 2002;63:709-15. IRO 11.2.2010

  37. - 3 • Praviloma je prisotna težja komorbiditeta – spekter anksioznih motenj. • Zato je praviloma potrebna dodatna psihofarmakoterapija: npr. antidepresivi, atipični antipsihotiki v “anksiolitičnih” odmerkih. • Ugodno vpliva učenje dodatnih psihoterapevtskih tehnik: sprostitvene tehnike, učenje socialnih veščin, obvladovanje stresa,… • Pogosti so recidivi: realnost bolezni odvisnosti IRO 11.2.2010

  38. SPOROČILO ZA DOMOV • Kot zdravniki smo odgovorni pri predpisovanju receptov – pri tem procesu pa so udeležena naša prepričanja, strokovno znanje o indikacijah, odmerkih in dolžini zdravljenja, vse do zavedanja, da kemične snovi, ki jih predpisujemo, pogosto niso nenevarne, včasih prav nasprotno. • Ko torej pride bolnik/bolnica po 2. RECEPT npr. za BZD, razmislimo… IRO 11.2.2010

More Related