1 / 38

DODIPLOMSKO IN PODIPLOMSKO POUČEVANJE DRUŽINSKE MEDICINE Vloga mentorja

DODIPLOMSKO IN PODIPLOMSKO POUČEVANJE DRUŽINSKE MEDICINE Vloga mentorja. Ljubljana, 8. maj 2009 Prof.prim.dr. Marko Kolšek. Program študija predmeta “Družinska medicina” v 6. letniku MF Ljubljana. 1x TEDENSKO NA KATEDRI 4x TEDENSKO V AMBULANTI KOLOKVIJ OB ZAKLJUČKU POMEMBNA VLOGA MENTORJA.

mirit
Download Presentation

DODIPLOMSKO IN PODIPLOMSKO POUČEVANJE DRUŽINSKE MEDICINE Vloga mentorja

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. DODIPLOMSKO IN PODIPLOMSKO POUČEVANJE DRUŽINSKE MEDICINEVloga mentorja Ljubljana, 8. maj 2009 Prof.prim.dr. Marko Kolšek

  2. Program študija predmeta “Družinska medicina” v 6. letniku MF Ljubljana • 1x TEDENSKO NA KATEDRI • 4x TEDENSKO V AMBULANTI • KOLOKVIJ OB ZAKLJUČKU • POMEMBNA VLOGA MENTORJA

  3. Program dela na Katedri za DM LJ • Predavanja • Diskusija v skupinah ob prikazu bolnikov iz prakse • Igranje vlog • Priprava seminarjev

  4. Delo v ambulanti – 6. letnik MF Ljubljana • Poln delovni čas z mentorjem (to ne pomeni, da stalno v ambulanti) • Konkretno delo z bolniki • Napredovanje odvisno od sposobnosti študenta in pripravljenosti za aktivno delo • Spoznavanje ostalih dejavnosti v osnovnem zdravstvu (delo medicinske sestre v ambulanti, “preventivne” delavnice, patronaža, FTH, laboratorij, otroška ambul., NMP, reševalna služba, seveda tudi hišni obiski)

  5. Študentove obveznosti6. letnik MF Ljubljana • 1 DEŽURSTVO (z mentorjem ali izkušenim kolegom) • OPIS 50 PACIENTOV V DELOVNI ZVEZEK • ZGLEDEN KARTON • PREDSTAVITEV PACIENTA • IGRANJE VLOGE • SEMINAR • OBISK IN OPIS DRUŽINE

  6. SPECIALIZACIJA DRUŽINSKE MEDICINE Trajanje 4 leta • Delo na kliničnih oddelkih – 24 mesecev • Moduli na Katedri z delom v ambulanti – 24 mesecev • Poln delovni čas • Elektronski list specializanta http://www.zdravniskazbornica.si/zdravnikiinzobozdravniki.asp?FolderId=271 • Izpit

  7. Klinični del (ostaja nespremenjeno):enkrat na tedendelajo z mentorjem(ostalo na kliniki ali spec. ambulanti)Ambulantno-modularni del:- moduli trajajo 2 cela dneva (na Katedri za DM)- praviloma organizirani enkrat mesečno prvi dan: petek drugi dan: četrtek čez 3 do 5 tednov(vmes praktično delo na temo modula s pripravo seminarja)- delo pod vodstvom glavnega ali neposrednega mentorjaves čas tega dela specializacije

  8. Delo v ambulanti družinske medicine pod nadzorom mentorja • Delo specializanta poteka v • mentorjevi ambulanti oz. • vzporedno potekajočih ambulantah • sosednjih ambulantah, vendar mora imeti mentor (glavni ali neposredni) omogočen dober pregled nad specializantovim delom v takšni ambulanti

  9. Specializacija - postopek • Javni razpis v ISIS oz. na spletni strani ZZS (po ZUP), razpis ostane odprt do zasedbe mest • Izbirni postopek in izbrani dobijo odločbo • ZZS določi glavnega mentorja v regiji (sklep s prilogo z navodili o poteku specializacije - na spletu) • Glavni mentor pošlje ZZS: • predlog programa kroženja • datum začetka specializacije • ZZS razporedi specializanta na kroženja in obvesti specializanta, GM, ustanovo zaposlitve in ustanove za kroženje • Ambulantno modularni del • Morebitno vštevanje

  10. Izpit • Izjava glavnega mentorja o pripravljenosti kandidata • Komisijo določi ZZS • Po sklepu SIZ-a en član iz druge stroke • Priprava predhodnega poročila • Ogled ambulante • Teoretični, praktični in ustni del

  11. GLAVNI MENTOR • Mentor: vodnik, učitelj, vzgojitelj; moder, dobro misleč svetovalec mladega človeka • Mentorji: rutinsko delo na visoki kakovostni ravni - učenje pri vas najboljši prikaz vsakodnevnega dela. • Individualno poučevanje – lažje se posveti specializantu • Med kolegoma lahko nastane dober odnos, ki je neprecenljivega pomena za nadaljnji strokovni in osebnostni razvoj.

  12. NALOGE GLAVNEGA MENTORJA(po Pravilniku o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov) • Pripravi individualiziran program svojemu specializantu (predlaga vštevanje že opravljenega) • Nadzira potek specializacije • Določi neposredne mentorje in sodeluje z njimi • Organizira skupinske oblike izobraževanja • Spremlja in ocenjuje napredovanje specializanta • Pooblašča specializanta za samostojno opravljanje določenih del • Predlaga lahko podaljšanje določenega dela specializacije • Prisostvuje specialističnemu izpitu svojega kandidata

  13. 1. Priprava individualiziranega programa • Pogovor z novim specializantom • Dosedanje delo in morebitne izkušnje • Seznanitev z obliko specializacije • Pričakovanja (obeh) • Morebitno vštevanje dosedanjega izobraževanja in izkušenj • Priprava terminskega predloga za klinični del • Dogovor o neposrednem sodelovanju (kako in kdaj bosta delala skupaj)

  14. Načini opravljanja specializacije iz družinske medicine za posamezne skupine zdravnikov • Zdravniki brez licence • Zdravniki z licenco za splošno medicino in z opredeljenimi pacienti 3. Zdravniki z licenco, ki so redno zaposleni na NMP, MORS, IVZ, ZZV, Ministrstvu, … 4. Zdravniki z licenco iz pediatrije, šolske medicine, z opravljenim podiplomskem študijem iz varstva otrok in mladine, ki delajo pretežno z otroci in mladino

  15. 1. Zdravniki brez končanega sekundariata usposobljenosti –brez licence (po strokovnem izpitu) klinični del : • delana kliniki ali v spec. ambulanti, enkrat tedensko delajo z mentorjem v mentorjevi oz. vzporedni ambulanti ambulantno-modularni del: 20 modulov v 24 mesecih • vse dni (razen na dan modula) delo v ambulanti družinske medicine pod vodstvom glavnega ali neposrednega mentorja ves čas tega dela specializacije v mentorjevi, vzporedni ali sosednjih ambulantah, kjer ima mentor lahko pregled nad delom specializanta

  16. 2. Zdravniki z opravljenim sekundariatom in preizkusom usposobljenosti • 2.a. Zdravniki, ki so že dlje časa delali samostojno v ambulanti družinske medicine in imajo opredeljene svoje paciente klinični del : v obliki tedenskih kroženj enkrat mesečno z zaključnimi kolokviji po vsakem kroženju ambulantno-modularni del: • 20 modulov v 24 mesecih Delo v ambulanti družinske medicine: specializant in mentor (glavni ali neposredni) delata praviloma 3x v mesecu oz. enkrat tedensko v mentorjevi, vzporedni ali sosednjih ambulantah, kjer ima mentor lahko dober pregled nad delom specializanta

  17. 2. Zdravniki z opravljenim sekundarijatom in preizkusom usposobljenosti - licenco 2.b. Zdravniki, ki še niso samostojno delali v ambulanti družinske medicine klinični del : • Krožijopodobno kot v času sekundariata, enkrat tedensko delajo z mentorjem v mentorjevi ambulanti ambulantno-modularni del: · 20 modulov Delo v ambulanti družinske medicine: specializant in glavni mentor delata praviloma 1 – 2 krat v tednu v mentorjevi ambulanti oz. v vzporedno potekajočih ambulantah ves čas specializacije razen v tednih, ko je modul, ostale dni lahko v sosednjih ambulantah, vendar mora imeti mentor (glavni ali neposredni) dober pregled nad specializantovim delom v takšni ambulanti

  18. Specializanti iz družinske medicine, ki ne delajo redno v družinski/splošni ambulanti(n.pr. zdravniki, ki delajo kot "urgentni" v prehospitalnih enotah, SNMP v zdravstvenih domovih, ali zdravniki, ki delajo v MORS, IVZ, ZZV, ZZZS, ipd.):* 3 dni v tednu delajo polni dnevni delovni čas v ambulanti družinske medicine z glavnim ali neposrednim mentorjem ves čas specializacije, razen v tednu z modulom oziroma kliničnim kroženjem

  19. 50 pacientov (najmanj) za specializanta Glavni mentor specializantu, ki nima licence oz. nima svojih opredeljenih bolnikov, izbere najmanj50 bolnikov, ki jih bo specializant sproti spremljal in delno vodil do konca specializacije (poleg ostalega rednega dela). Od tega naj bo več kot 30 bolnikov s kroničnimi težavami ali boleznimi: 10 bolnikov z arterijsko hipertenzijo, 5 bolnikov s sladkorno boleznijo, 5 bolnikov z bolečinami v hrbtenici ali sklepih – artrozo, 5 bolnikov z nevrozo, depresijo, demenco ali psihozo, 3 bolnike z rakom, 3 z zasvojenostjo oz. škodljivo rabo psihotropnih snovi, 3 bolnike z drugimi kroničnimi boleznimi in 1 ali 2 bolnika, ki ju zdravijo pretežno na domu.

  20. Nekatere zanemarjene obveznosti specializantov (iz sprejete Vsebine specializacije iz družinske medicine) Specializant mora vsaj enkrat letno javno prikazati pridobljeno znanje na način, ki ga vsakokrat sproti določi mentor – na primer: • Predstavitev analize skupine bolnikov ali posameznega zanimivega kliničnega primera na strokovnem srečanju skupine strokovnjakov v učni ustanovi ali zunaj nje • Priprava “klinične konference” (seminarja) s tematiko, ki zajema področje specializacije • Objava članka v recenziranem domačem ali tujem strokovnem glasilu s temo iz programa specializacije Pogoj za nadaljevanje specializacije je ugodna vsakoletna ocena glavnega mentorja. Elektronski LIST SPECIALIZANTA – redno izpolnjevanje

  21. Spremljanje in ocenjevanje napredovanja specializanta • Pregled dokumentacije o delu specializanta (list specializanta in dnevnik) • Neposredno opazovanje dela mentorja • Neposredno opazovanje dela specializanta • Druge oblike individualnega poučevanja (analiza primerov,...) – specializant naj vpiše v dnevnik vsebino • Preverjanje znanja in veščin specializanta • Preverjanje stališč specializanta • Spodbujanje kritičnega vrednotenja lastnega dela • Odrejanje aktivnosti za pridobitev veščin • Svetovanje o dodatnem samostojnem izobraževanju ali izobraževanja v obliki delavnic

  22. Spremljanje in ocenjevanje napredovanja specializanta (nadaljevanje) • Pogovor o medicinskih napakah • Pogovor o izgorelosti • Predstavitve vodenja in obravnave bolnikov: • s pogostejšimi bolezenskimi stanji, • s težavnejšimi bolezenskimi stanji, • z nepredvidenim potekom bolezni • z več bolezenskimi stanji • Povzetke literature v zvezi z zanimivimikliničnimi primeri iz prakse • Spodbujanje kritičnega vrednotenja objav, izobraževanj, raziskav • Pisanje člankov, raziskave • Podpis v elektronski list specializanta oz. dnevnik

  23. 5. Poučevanje, spremljanje in ocenjevanje napredovanja specializanta • To je tema teh dveh dni • Kdo lahko uči: • Bolniki • Kolegi in člani tima • Samoučenje • Bolnikova družina • Druge službe v okolju (n.pr. center za socialno delo) • Zdravstvena dokumentacija

  24. Kako lahko učimo? • Opazovanje izkušenega kolega • Delo pod neposrednim nadorom • Samostojno delo • Pogovor • Individualno učenje • Organiziran obisk drugih ustanov • Poročanje o bolniku • Samostojen projekt (predavanje, zloženka, plakat,.) • Organizirano učenje sporazumevanja • Analiza lastnega dela • Seminarska ali raziskovalna naloga

  25. Pooblastilo specializantu za samostojno opravljanje določenih del 37. člen Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov • Specializant lahko v času specializacije samostojno opravlja tista dela in storitve, za katere je usposobljen z dotlej pridobljeno formalno izobrazbo (zaključen študij s strokovnim izpitom, opravljen sekundarijat, opravljena druga specializacija), druge storitve s področja sedanje specializacije pa le po predhodnem pisnem pooblastilu ali pod neposrednim nadzorom mentorja. • Podpis mentorja v listu zdravnika specializanta, ki v skladu z določbo 43. člena tega pravilnika potrjuje, da je specializant pridobil ustrezno znanje, izkušnje in veščine določenega dela programa in obenem pomeni, da je specializant usposobljen in odgovoren za opravljanje teh del in storitev.

  26. Pooblastilo specializantu za samostojno opravljanje določenih del –DEŽURANJE Specializant družinske medicine se mora usposobiti tudi za dežurstvo in opravljanje NMP v ZD, torej mora v času specializacije tudi dežurati ! - v skladu z določili v Pravilniku o “specializacijah” (Če je po zakonu oproščen nočnega dela – n.pr. mati z majhnim otrokom, lahko opravlja dežurstvo in NMP podnevi oz. v nedeljo.) 38. člen Specializacija poteka v okviru polnega delovnega časa, pod enakimi pogoji, kot to velja za redno delo pri pooblaščenem izvajalcu. Specializant se v času specializacije vključuje v opravljanje dežurne službe pod naslednjimi pogoji: 1. predhodno mora tri mesece štirikrat mesečno dežurati pod nadzorstvom specialista 2. v ustanovi, kjer bo dežural, morajo preveriti njegovo znanje iz področja urgentnih stanj ustrezne specialnosti, vsaj dva (od treh) izpraševalca morata redno opravljati delo v času dežurstva in izpolnjevati pogoje za imenovanje za glavnega mentorja s specialističnega področja, za katerega je dežurstvo namenjeno

  27. Pooblastilo specializantu za samostojno opravljanje določenih del – DEŽURSTVO(nadaljevanje) 38. člen 3. izpitna komisija izdela pisni zapisnik preizkusa in izda potrdilo o usposobljenosti za opravljanje dežurne službe, na podlagi katerega se izdela predlog za dežuranje vodstvu ustanove in glavnemu mentorju specializanta 4. v času specializantovega opravljanja dežurne službe mora ustanova določiti nadzornega zdravnika - specialista za konzultacijo. Ta mora specializantu ves čas opravljanja dežurne službe omogočati posvetovanje.

  28. Značilnosti poteka in financiranja specializacij: - Zbornica razporeja specializante po specializantskih delovnih mestih (če je le možno tako, kot sta predlagala) • vsi novi specializanti so ves čas specializacije zaposleni pri enem pooblaščenem izvajalcu, kjer je glavni mentor (obvezno, če ima opravljene manj kot 1/3 specializacije, velja pa lahko tudi za ostale; pri koncesionarju je lahko zaposlen le en specializant) • delodajalci specializantov bodo od maja letos od ZZZS prejemalivsak mesec povračilo vseh upravičenih stroškov, ki so jih imeli s specializantom: • plače specializantov povečane za prispevke in druge stroške iz delovnega razmerja (regres, malico, dodatek za ločeno življenje, prevoz na delo, plačilo 2. stebra pokojninskega zavarovanja) • plačilo glavnih mentorjev (bruto 71,15 €/mesec) in neposrednih mentorjev (bruto 177,8 €/mesec) • plačilo za udeležbo specializantov na tečajih in seminarjih v Sloveniji ali tujini, za stroške prevoza in bivanja v zvezi z udeležbami na tečajih in seminarjih oziroma za nakup strokovne literature v višini 449,09 €/leto/specializanta

  29. Plačevanje mentorjev • Za “tedenske” specializante je ¼ tega (prav tako vsi ostali stroški, za katere je refundacija) • Izplačila za mentorstvo gredo po interpretaciji Računskega sodišča lahko po kolektivni pogodbi: “za vsako, s programom določeno mentorsko uro, pripada dodatek v višini 30% od urne vrednosti osnovne plače zdravnika” • SPOROČITE, KDO OD VAS NE DOBIVA PLAČILA ZA MENTORSTVO

  30. Nekaj praktičnih napotkov (1) Ob dodelitvi specializanta dobite sklep, da ste glavni mentor in do kdaj mora začeti specializirati • Ko dobite specializanta (pa tudi kdaj kasneje), si na spletni strani ZZS poglejte: • Pravilnik o “specializacijah” http://www.zdravniskazbornica.si/ozzs.asp?FolderId=397 • Vsebino specializacije iz družinske medicine http://www.zdravniskazbornica.si/zdravnikiinzobozdravniki.asp?FolderId=272 • Navodila za opravljanje specializacije DM http://www.zdravniskazbornica.si/zdravnikiinzobozdravniki.asp?FolderId=274 • Seznam pooblaščenih ustanov za kroženje (klinični del kroži v regiji, za katero specializira; nekatera klin. področja ambulantno) http://www.zdravniskazbornica.si/zdravnikiinzobozdravniki.asp?FolderId=272

  31. Nekaj praktičnih napotkov (2) Pripravljen predlog programa kroženja pripravita skupaj, napišita DATUM ZAČETKA specializacije; na koncu mora biti vaš podpis (prav tako na predlogu za vštevanje!) ! Predlogu programa kroženja dodajte opis: • kaj in kje je do sedaj delal, • kaj in kje trenutno dela bodoči specializant ter • podatek, ali ima licenco • Pri planiranju kroženja predvidita tudi dopust, ki naj bo v času daljših kroženj (n.pr. interna, kirurgija, pediatrija, ginekologija, psihiatrija) • Smiselno je koristiti ne več kot 2 tedna dopusta skupaj, da ni prevelikega izpada pri enem kroženju, ali pa morda deljeno (zadnji teden enega kroženja in prvi teden drugega) • Dopust naj ne bo v dnevih, ko imajo modul, saj je obvezna prisotnost oba dneva modula !!!

  32. Nekaj praktičnih napotkov (3) • Ambulantno naj praviloma krožijo: • Pediatrija (2 meseca dispanzer, 1 mesec bolnišnica) • Ginekologija (1 mesec dispanzer, 1 mesec bolnišnica) • Lahko pa tudi: - Okulistika • Dermatologija • Ortopedija ? • Specializanti naj se udeležijo dobrih učnih delavnic (“šol”) kliničnih specialnosti, kjer se dela tudi interaktivno v malih skupinah: n.pr. šola astme, za sladkorno bolezen, za osteoporozo, šola urgentne nevrologije ipd. (letno imajo dodeljenih 449,09 € za izobraževanje!)

  33. Nekaj praktičnih napotkov (4) • Vštevanje dosedanjega izobraževanja NI AVTOMATSKO, ampak je treba napisati vlogo na Oddelek za usposabljanje in strokovni nadzor ZZS: • katera področja želita s specializantom vštevati • kolikšno dobo želita vštevati • kdaj in kje je bilo to usposabljanje opravljeno ali pa so bile pridobljene ustrezne izkušnje • Od že opravljenega v sekundariatu lahko predlagate vštevanje le enega dela (npr. od 6 mesecev interne lahko le 4 mesece) • Tega predloga ni nujno pisati takoj v začetku specializacije - lahko počaka

  34. Nekaj praktičnih napotkov (5) • OPOZORITE svoje specializante (“tedenske”), naj svojemu nadrejenemu (in kadrovski službi) sporočijo, da (ker ZZS ne sme več zaradi ZVOP): • imajo odobreno specializacijo • v katerih terminih imajo tedenska kroženja oz. module • Ko specializant začne z ambulantno – modularnim delom, NI MOŽNO hkrati opravljati tudi kliničnih kroženj !! (možno je julija in avgusta, ko ni modulov, ni pa nujno)

  35. Nekaj praktičnih napotkov (6) • V času porodniškega dopusta (razen če prekine porodniško in gre v službo) ali daljšega bolniškega staleža NI MOŽNO opravljati modulov – za to obdobje je potrebno specializacijo prekiniti. • Če kdo dela le s skrajšanim delovnim časom, se mu temu ustrezno podaljša specializacija. • NE BOJTE se specializantov – specializant MORA sodelovati z glavnim mentorjem, se mu javiti, sestaviti program kroženja,.... • Delo z glavnim mentorjem je OBVEZNO VES ČAS specializacije – v času kliničnega kroženja in modularnega dela v skladu z navodili (odvisno od vrste specializanta)

  36. Nekaj praktičnih napotkov (7) • Kdaj je glavni mentor HKRATI neposredni mentor? Takrat, ko je specializant v ambulantno modularnem delu specializacije, če se ne dogovori z ustreznim kolegom. • Pisanje in podpisovanje receptov, napotnic, bolniških listov, nalogov,...: žig in številka zdravnika naj bosta specializantovi, podatki v “glavi” obrazca pa so od mentorjeve ambulante

  37. Novi glavni mentorji • Osnovni pogoji za glavnega mentorja za specializante družinske medicine so (imenuje jih ZBORNICA): • specialist splošne/družinske medicine najmanj 5 let • več kot 4 leta do predvidene upokojitve • delo v ambulanti splošne/družinske medicine • želja biti mentor in prenašati znanje in izkušnje na mlajše kolege • dober zdravnik in človek • redno sodelovanje na učnih delavnicah za mentorje (najmanj enkrat na dve leti), ki jih organizira Združenje zdravnikov družinske medicine (vsako leto organiziramo 4 – 5 učnih delavnic: prva 5-dnevna na Bledu - mednarodna v angleščini, nato so na isto temo tri ali štiri 2- ali 3-dnevne delavnice:) • sodelovanje na seminarjih oz. srečanjih mentorjev, ki jih za glavne mentorje organizira Zdravniška zbornica Slovenije. • v predhodnem koledarskem letu zbral najmanj 50 kreditnih točk, ki so skladno s pravilnikom, potrebnih za licenco. Mentorje za ŠTUDENTE imenuje KATEDRA za družinsko medicino. Zanje ne veljajo točke 1, 2 ,7 in 8 (a je specialist).

  38. In nenazadnje Od glavnih mentorjev za specializante pričakujemo, da vsako šolsko leto sprejmejo tudi vsaj dva študenta. NAVDUŠITE KOLEGE – DOBRE ZDRAVNIKE IN POŠLJITE PREDLOGE ZA NOVE MENTORJE (tako za študente kot za specializante)!

More Related