dr.Majda Zorec Karlovšek, univ.dipl.kem. Združenje za razvoj forenzične toksikologije - FORTOX

1. Promocija zdravja na delovnem mestuDelovno mesto brez alkohola indrugih psihoaktivnih snoviKako postopati v malih in mikro podjetjih? dr.Majda Zorec Karlovšek, univ.dipl.kem. Združenje za razvoj forenzične toksikologije - FORTOX mzkarlovsek@gmail.com

2. Teme za diskusijo: • DELOVNO MESTO • PROMOCIJA ZDRAVJA • ALKOHOL IN DRUGE PSIHOAKTIVNE SNOVI • POSEBNOSTI MALIH IN MIKRO PODJETIJ ZDRAVJE ni le odsotnost bolezni = telesno, psihično, socialno blagostanje Skrb za ohranjanje zdravja – pravica in dolžnost posameznika (pravice iz obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja) (pravice iz zdravstvenega varstva na delovnem mestu) Prepletanje področij javnega zdravja in zdravstvenega varstva na delovnem mestu

3. Z alkoholom povezane smrti po povzročenih boleznih in poškodbah, SZO, 2,5 milijonov letno

4. Učinkovitost ukrepov za zmanjševanje škode zaradi tvegane in škodljive rabe alkohola, Alkohol v Sloveniji, IVZ 2013

5. Primeri ukrepov za zmanjševanje škode zaradi tvegane in škodljive rabe alkohola in njihova učinkovitost IVZ 2013

6. Primeri ukrepov za zmanjševanje škode zaradi tvegane in škodljive rabe alkohola in njihova učinkovitost IVZ 2013

7. PROMOCIJA ZDRAVJA na delovnem mestu Skupna prizadevanja delodajalcev, delavcev in družbe za izboljšanje zdravja in dobrega počutja ljudi pri njihovem delu. Poti za doseganje ciljev: • izboljšanje organizacije dela in delovnega okolja, • spodbujanje zaposlenih, da se aktivno udeležujejo aktivnosti za varovanje in krepitev zdravja, • omogočanje izbire zdravega načina življenja in • spodbujanje osebnostnega razvoja.

8. PROMOCIJA ZDRAVJA na delovnem mestu Izvajanje promocije zdravja Pravice delavca in obveznosti in delodajalca( ZVZD-1) Zdrava prehrana, ustrezne psihične in fizične aktivnosti Zmanjševanje stresa in povečevanja sposobnosti soočanja s stresom, zmanjševanje oblik psihofizičnega nasilja, bremena in pojavnosti depresije, pojavnosti odvisnosti

9. DELOVNO MESTOPravice in obveznosti delavca in delodajalca(ZDR-1, ZVZD-1) Delodajalec • skrbi za zagotavljanje dela, • skrbi za varno in zdravju neškodljivo delovno okolje, • skrbi za pravila reda in discipline ter ukrepe za zagotavljanje teh pravil. Ima moč in odgovornost za izvajanje ukrepov za varnost in zdravje delavcev - v zvezi z delom !Pravila - ne smejo prekomerno posegati v delavčeve temeljne človekove pravice na delovnem mestu (!svoboda gibanja, zasebnost)

10. DELOVNO MESTOPravice in obveznosti delavca in delodajalca(ZDR-1, ZVZD-1) Delavec (delojemalec) • se prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca • s svojim ravnanjem ne sme škodovati (materialno, moralno) poslovnim interesom delodajalca. mora • upoštevati predpisane varnostne ukrepe, • uporabljati predpisana sredstva in opremo za osebno varnost pri delu. • se odzvati na zdravstvene preglede  Če ne ravna tako, se šteje, da ogroža svojo varnost in zdravje ter varnost in zdravje drugih, s čimer huje krši obveznosti iz delovnega razmerja. !Delavec mora biti s pravili reda vnaprej seznanjen.

11. ! Uživanje PAS, je samostojna odločitev in pravica vsakega posameznika… (15. člen Ustave RS (Ur.l.RS, št. 33/91) Človekove pravice in temeljne svoboščine so omejenesamo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ustava. Z zakonom je mogoče predpisati način uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kadar tako določa ustava, ali če je to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboščine pravica do varnosti Načelo sorazmernosti!

12. ! Uživanje psihoaktivnih snovi, je samostojna odločitev in pravica vsakega posameznika… Zakon o varnosti in zdravju pri delu(ZVZD-1); Uradni list RS, št. 43/2011 z dne 3. 6. 2011 • 51. člen (prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc) TUDI pri nadzoru in testiranju na alkohol na delovnem mestu je potrebno upoštevani etična načela in pravice podane z ustavo in zakoni Zakon o varovanju osebnih podatkov Zakon o pacientovih pravicah

13. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) • 51. člen (prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc) • (1) Delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc. • (2) Delavec ne sme delati ali biti pod vplivom zdravil, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti, na tistih delovnih mestih, na katerih je zaradi večje nevarnosti za nezgode pri delu tako določeno z izjavo o varnosti z oceno tveganja. • (3) Delodajalec ugotavlja stanje iz prvega odstavka tega člena po postopku in na način določenima z internim aktom delodajalca. • (4) Delodajalec mora odstraniti z dela, delovnega mesta in iz delovnega procesa delavca, ki je delal ali je bil na delovnem mestu v nasprotju z določili prvega in drugega odstavka tega člena.

14. PROJEKT ZZV-Enota Ljubljana

15. IZHODIŠČA PROJEKTA:Čas, ki ga človek prebije na delovnem mestu, obsega velik del dneva, velik del življenjskega obdobja… Pomembno je, • da je človek za opravljanje dela motiviran, • da ga je telesno in duševno zmožen opravljati, • da mu omogoča osebnostni razvoj, • da delo opravlja v varnem in zdravju nenevarnem okolju, • da delo opravlja v dobrih medsebojnih odnosih s sodelavci in nadrejenimi in • da so rezultati dela in plačila v okviru pričakovanj (nagrada).

16. Snovi, katerih uporaba lahko privede do različnih duševnih ali vedenjskih motenj, zlorabe, odvisnosti,...)(Mednarodna klasifikacijabolezni (MKB 10) • Alkohol (F10) • Opioidi (opij, morfin, kodein, heroin, metadon) (F11), • Kanabinoidi (F12), • Sedativi in hipnotiki (barbiturati, benzodiazepini) (F13), • Kokain (F14), • Drugi stimulansi, vključno kofein (amfetamin, metamfetamin, MDMA, MDA, MDEA)(F15) • Halucinogeni (LSD, meskalin, psilocibin)(F16) • Tobak (F17) • Hlapna topila (F18) • Kombinacija več snovi hkrati (F19)

17. Čas, ki ga človek prebije na delovnem mestu, obsega velik del dneva, velik del življenjskega obdobja…. • Dober delodajalec bo poskušal v največji meri poskrbeti za varno in zdravo delovno okolje, • izrabil delavčeve potenciale in • zmanjšal tveganja, ki jih vnaša delavec v proizvodne postopke. POTENCIALI : TVEGANJA

18. Potencialno tveganje: prisotnost psihoaktivnih snovi na delovnem mestu • Alkohol DA • prepovedane droge DA • psihoaktivna zdravila (?) Alkohol: • večja pogostnost napak in nesreč pri delu (3,5x), • večja pogostnost poškodb, • večja pogostnost obolevanj (2,5x) • večja odsotnost od dela (16x), • zmanjšanje produktivnosti, kvalitete opravljenega dela

19. CILJI PROJEKTA: S promocijo zdravja na delovnem mestu • zajeti najširši krog odraslih oseb, • jih dodatno izobraževati in • spodbujati k zdravemu življenju in varovanju zdravja tudi v privatnem življenju, s tem pa tudi k spreminjanju stališč in odnosa do alkohola in drugih drog. • DELOVNO MESTO BREZ ALKOHOLA IN DRUGIH DROG naj postane zavestna odločitev vseh sodelujočih!

20. METODE DELA • Priprava zloženk • Delavnice po posameznih podjetjih (srednje velikih, majhnih, mikro podjetjih) • Individualno svetovanje (mala in mikro podjetja • Povezovanje in sodelovanje z že obstoječimi projekti promocije zdravja • Razširjanje aktivnosti, medresorsko sodelovanje

21. Delavnice in svetovanje Glavna področja, ki so zanimala delodajalce (mala in mikro podjetja), strokovne delavce na področju varnosti in zdravja (mala in srednje velika podjetja): • Alkohol, škodljiva raba, razvoj odvisnosti od alkohola • Prepovedane droge: kako podati sum stanja pod vplivom prepovedanih drog • Zdravila, komunikacije z zdravnikom medicine dela, izbranim zdravnikom delavca • Načini izvajanja 51.člena. Izbira ukrepov (izdelava internega akta, politika do PAS, testiranje)

22. Z alkoholom povezana škoda je odvisna od tega: KOLIKO POPIJEMO • Količina popite pijače KAKO PIJEMO • Pogostnost uživanja alkoholnih pijač • Količina alkohola zaužitega ob eni priložnosti • Pogostnost prekomernega popivanja (Slaba informiranost o tem, kaj je manj tvegano pitje)

23. ABSTINENT • (nikoli ob nobeni priložnosti ne pije alkohola) • MANJ TVEGANO PITJE • (verjetno ne bo privedlo do težav, okvar zdravja) • TVEGANO PITJE • (načini pitja in količina alkohola, ki bodo verjetno sčasoma privedli do težav = povečano tveganje) • ŠKODLJIVO PITJE • (že lahko ugotovimo posledice oz. težave zaradi pitja alkohola, vendar še ni izražena zasvojenost) • ZASVOJENOST Z ALKOHOLOM = ALKOHOLIZEM • (6 meril - vsaj trije znaki v zadnjem letu) ALKOHOLIZIRANOST OPITOST, PIJANOST - z akutna zastrupitev alkoholom

24. MERICA OZ. ENOTA ZA ALKOHOL 1 merica vsebuje približno 10 gramov čistega alkohola: = 1 dcl vina ali = 2,5 dcl piva ali = eno šilce 0,3 dcl (“štamperl”) žgane pijače ali = 2 - 2,5 dcl sadjevca (tolkovca, mošta)

25. MANJ TVEGANO PITJE MOŠKI: do 14 enot tedensko (t.j. n.pr. do 2 dcl vina dnevno) ne več kot 5 enot ob eni pivski priložnosti en ali dva dneva v tednu povsem brez alkohola • ŽENSKE: • do 7 enot tedensko (t.j. do 1 dcl vina dnevno) • ne več kot 3 enote ob eni pivski priložnosti • en ali dva dneva v tednu povsem brez alkohola

26. Merila za zasvojenost 1. močna želja po alkoholu 2. težave pri obvladovanju pitja alkohola 3. vztrajanje v pitju kljub škodljivim posledicam 4. posvečanje pitju bolj kot drugim aktivnostim in obveznostim 5. povečana toleranca za učinke alkohola 6. težave ob prenehanju pitja (abstinenčni znaki)

27. RAZVOJ ALKOHOLNE BOLEZNI Različne teorije (Jellinek, Jackson, Hudolin - Rugelj) faza uničevanja družine (navzven še varuje ugled, prikriva zasvojenost, doma pa že spori, grožnje, manj socialnih stikov družine, reorganizacija družine - spremenjene vloge) faza osebnostnega in socialnega propadanja (družina zelo motena, težave v službi, odtujenost, ožanje interesov, vse manjše miselne sposobnosti, doživljajska otopelost, okolica ga vse manj spoštuje in upošteva ter se vse manj želi družiti z njim, vse bolj osamljen - le pivski bratci; razveza, brezposelnost)

28. Alkoholikov obrambni sistem zanikanje minimaliziranje oz. bagateliziranje racionalizacija projekcija fragmentacija

29. Alkoholikove manipulacije vzbujanje občutkov krivde poniževanje preobčutljivost in nagla užaljenost prošnje, obljube, prisege grožnje

30. Razumevanje odvisnosti kot bolezni (Duval, 1985): “Bolnik sem, vendar želim reči vsem tistim, ki bi me morali razumeti: Ni pošteno od vas, da me prezirate in me ne skušate razumeti, marveč me hočete izbrisati s seznama živih. Alkoholizem je bolezen, ne napaka. Je trpljenje, ne ugodje. Sužnost, ne šala.”

31. Problematika psihoaktivnih zdravil – vloga delodajalca, delavca, zdravnika medicine dela, izbranega osebnega zdravnika

32. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) Delodajalec mora v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja delavcev izdelati oceno tveganja, sprejeti izjavo o varnosti V okviru izjave o varnosti pa se določijo tudi posebne zdravstvene zahteve, ki jih mora izpolnjevati delavec za delo na določenem delovnem mestu (predvsem v povezavi z boleznimi in uporabo zdravil!). • Dolžnost delavca, da obvesti delodajalca o novo nastali situaciji (posvetovanje z izvajalcem medicine dela in/ali osebnim zdravnikom) Rešitve ob jemanju psihoaktivnih zdravil : • Bolniška odsotnost • Opravljanje dela na drugem delovnem mestu

33. 2. člen Psihoaktivne snovi so: zdravila, ki so v skladu s predpisi o označevanju zdravil označena s polnim trikotnikom v rdeči barvi (trigonik – absolutna prepoved upravljanja vozil), zdravila, ki so v skladu s predpisi o označevanju zdravil označena s praznim trikotnikom v barvi teksta (trigonik – relativna prepoved upravljanja vozil), Pravilnik o seznamu prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ter drugih psihoaktivnih snovi in njihovih presnovkovUradni list RS, št. 83/2011 izpolnjen trikotnik – absolutna prepoved vožnje v času terapije  prazen trikotnik – relativna prepoved OPOZORILO V NAVODILU O UPORABI

34. Zdravila zmanjšujejo psihofizične sposobnosti • želenih učinkov (uspavala, midriatiki, antiepileptiki), • spremljajočih, pomirjujočih ali poživljajočih učinkov (antidepresivi, antihistaminiki), • zaradi neželenih stranskih pojavov (antihipertoniki, antidiabetiki) – zdravila običajno niso označena kot trigoniki zaradi direktnega ali indirektnega učinka na CŽS

35. Kritične faze zdravljenja z zdravili: • Uvajanje novega zdravila • Obdobje maksimalne koncentracije v krvi • Preobčutljivost • Interakcije z drugimi zdravili, hrano, alkoholom • Predoziranje (zastrupitev) • Prekinitev terapije z zdravili, zmanjšanje odmerka • Stanje brez zdravila (pojav abstinenčnih znakov) • Zloraba zdravila • Samopredpisovanje

36. Več vrst uporabnikov (predpisanih) zdravil: • Jemljejo po navodilih zdravnika • Polifarmacija (uporaba več vrst zdravil hkrati), povečanje neželenih stranskih učinkov, kombinacija z drugimi dietetičnimi proizvodi, alkoholom • Problematika osnovne bolezni, stabilizacija stanja + zdravila (primer depresije) • Jemanje zdravil po lastnem preudarku

37. Naloge zdravnika medicine dela • sodeluje pri izdelavi strokovnih podlag za izjavo o varnosti; • izvaja zdravstvene preglede delavcev ; • seznanja delavce s tveganji, • sodeluje v procesu poklicne rehabilitacije ter svetuje pri izbiri drugega ustreznega dela; • Pri opravljanju svojih nalog izvajalec medicine dela sodeluje z osebnim zdravnikom delavca in z izvedenskimi organi invalidskega in zdravstvenega zavarovanja zaradi izmenjave podatkov o zdravstvenem stanju delavcev ter pomoči pri ugotavljanju upravičenosti do začasne oziroma trajne zadržanosti z dela in ocenjevanja delovne zmožnosti. • Izvajalec medicine dela lahko po predhodni pisni privolitvi delavca od osebnega zdravnika delavca pridobi oziroma vpogleda podatke o zdravstvenem stanju delavca, o njegovem zdravljenju in rehabilitaciji. Izvajalec medicine dela mora osebnemu zdravniku na njegovo zahtevo posredovati informacije o obremenitvah delavca na delovnem mestu in o zahtevah njegovega delovnega mesta

38. Naloge zdravnika družinske medicine Diagnostika, zdravljenje, predpisovanje zdravil (potreba po pisnih navodilih za uporabo in udeležbo v prometu/delovnem mestu, če so zdravila trigoniki ) Urejanje bolniške odsotnosti (Pomen informacije osebnemu zdravniku o zahtevnosti delovnega mesta s strani delavca in/ali(?)zdravnika medicine dela) Posredovanje zdravstvene dokumentacije ob preventivnih zdravstvenih pregledih

39. Postavljanje suma na stanje pod vplivom PAS - prepovedanih drog • akutni učinki PAS • značilne vedenjske lastnosti uporabnikov PAS • kdaj in kako opraviti preverjanja, testiranja

40. Kako postavimo sum, da je oseba pod vplivom psihoaktivnih snovi? • objektivno opažena uporaba psihoaktivnih snovi, opaženi ostanki droge ali pripomočkov za uporabo, • značilen vonj izdihanega zraka (zadah po alkoholu, vonj po »jointu« (cigareti s kanabisom), • za določene skupine drog značilni klinični znaki (ozke zenice, široke zenice, pordele očesne veznice, škrtanje z zobmi, prekomerno znojenje, prekomerna zaspanost, upočasnjenost, pretirana zgovornost, nerazumljiv govor, zanašanje pri hoji, stoji, slaba časovna in krajevna orientacija in podobno. • Klinični znaki akutnega opoja v kratkem času (nekaj ur po uporabi droge) izginejo.

41. Kako postavimo sum, da je oseba uporablja psihoaktivni snovi (na škodljiv način, ali je od njih zasvojena? • nenadno spreminjanje razpoloženja, • nenavadna vzdražljivost, ali agresivnost, • zmedenost, • nenormalna nihanja v telesni aktivnosti, energiji, • slaba koncentracija in slabo izvajanje nalog, • zamujanje, nezanesljivost, da bi nekaj naredili v naprej določenem času, • ponavljajoče izostajanje od dela, kratki bolniški dopusti, • poslabšanje odnosov s prijatelji, kolegi, vodilnimi, strankami, • laži, nepoštenost in kraja.

42. Razširjanje aktivnosti 1. Izobraževalni seminarji za pridobitev veščin za ugotavljanja stanja pod vplivom psihoaktivnih snovi 23. in 24. september 2014, Gospodarska zbornica, Ljubljana (program, prijava na www.fortox.net) CILJI: Povečati znanje in usposobljenost izvajalcev iz: • medicine odvisnosti, nevrokemije, • toksikodinamike in toksikokinetike posameznih PAS • izvajanja testiranja v skladu z delavnopravno zakonodajo in mednarodnimi standardi o izvajanju testiranj (smernice EWDTS): -izbire in odvzema biološkega materiala -priprav za testiranje in njihovo delovanje -tolmačenja rezultatov

43. Razširjanje aktivnosti 2. Priprave za strokovni sestanek “Srečanje timov” CD, Ljubljana, 5.-6. junij 2015 Sekcija, posvečena izdelavi kliničnih poti, izboljševanju komunikacij med zdravniki različnih specialnosti, medicinskimi sestrami za čim boljše podajanje informaciji pacientu – delavcu v zvezi z njegovimi zmožnostmi za varno opravljanje dela, za varno vožnjo

44. Posebnosti malih in mikro podjetij • Vsi se med seboj poznajo • Zaposlovanje ni vedno v skladu z izbiro za podjetje najustreznejših kadrov • Delodajalec (direktor) pogosto prevzame tudi vlogo strokovnega delavca, ki skrbi za varnost in zdravje odločilno vpliva na politiko do alkohola in drugih drog v podjetju in drugih oblik promocije zdravja • Premalo časa za pridobivanje posebnih znanj • Več zapletov pri obravnavi pojava PAS na delovnem mestu (kot posledica neizdelanih poti)

45. SKLEP • Obravnava alkohola in drugih psihoaktivnih snovi je nujni del promocije zdravja na delovnem mestu. Prizadevati si moramo za širjenje informacij, znanja, predvsem pa iskanje skupnih motivov za tiste spremembe, ki so pomembne za varnost in varovanje zdravja vseh, ki jih delo združuje in povezuje.