1 / 20

Hidromehanika

Hidromehanika. tekočine. trdno  k apljevinsko  plinsko. Agregatna stanja. Tlak v mirujočih tekočinah. sila deluje vedno pravokotno na ploskev (npr. steno) velikost sile odvisna od velikosti ploskve.

nancy
Download Presentation

Hidromehanika

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Hidromehanika Tehniška fizika, 2009/2010

  2. tekočine trdno  kapljevinsko  plinsko Agregatna stanja Tehniška fizika, 2009/2010

  3. Tlak v mirujočih tekočinah • sila deluje vedno pravokotno na ploskev (npr. steno) • velikost sile odvisna od velikosti ploskve Tlak (p) je definiran za vsako točko v tekočini kot količina, s katero je potrebno pomnožiti velikost (majhne) ploskve (DS), da dobimo silo (DF), s katero tekočina pritiska na to površino; smer sile je vedno pravokotna na ploskev. enota paskal: 1 Pa = 1 N/m2 = kg/(ms2) 1 bar = 105 Pa Tehniška fizika, 2009/2010

  4. Tlak v mirujočih tekočinah Tlak se skozi tekočino prenaša: če na tekočino pritisnemo na enem koncu (npr. z batom, ki zapira posodo), se za enako vrednost poveča tlak po vsej tekočini: tekočina tudi na preostale stene posode pritiska z večjo silo. Hidravlična stiskalnica Na oba bata deluje enak tlak, sila na večji bat je večja od sile na manjši bat: p1 = p2 Tehniška fizika, 2009/2010

  5. Hidrostatični tlak Zaradi teže tekočine tlak raste z globino. V nestisljivi tekočini (stalna gostota (r)) tlak raste sorazmerno z globino (h): Dp = rgh voda: r =1000 kg/m3 h = 1 m Dp = 104 Pa = 0,1 bar • stare/prepovedane enote: • - milimeter živega srebra: • 1 mmHg = 1 torr = 133 Pa, 1 bar = 105 Pa = 750 torr • - milimeter vodnega stolpca • 1 mmH2O = 9,8 Pa  10 Pa • fizikalna atmosfera:1 atm = 1,013 bar = 760 torr • tehniška atmosfera:1 atm = 1 kp/cm2 = 0,98 bar = 740 torr zrak, samo za majhne h: r =1,3 kg/m3 h = 1 m Dp = 13 Pa Tehniška fizika, 2009/2010

  6. Zračni tlak gostota zraka pada z višino, zato tlak ne pojema linearno Tehniška fizika, 2009/2010

  7. Hidrostatični tlak Tlak v mirujoči tekočini je odvisen le od višine tekočine in je na dnu vseh štirih posod enak. Na isti višini je tlak na obeh straneh cevke enak: p0 = p' + rgh Različna zunanja tlaka na obeh straneh cevke  različni višini gladine: p2 = p1 + rgDh Tehniška fizika, 2009/2010

  8. Vzgon Fvzg = rtekočineVtelesa·g Tekočina deluje potopljeno telo s silo vzgona: Sila vzgona je enaka teži izpodrinjene tekočine. Prijemališče sile vzgona je v težišču tekočine, ki bi napolnjevala izpodrinjeno prostornino. gostota telesa > gostote tekočine, telo potone gostota telesa = gostoti tekočine, telo lebdi v tekočini gostota telesa < od gostote tekočine, telo splava na površino Tehniška fizika, 2009/2010

  9. Vzgon Tekočina deluje na plavajoče telo s silo, ki je enaka teži izpodrinjene tekočine. teža kocke: Fg=r1a3g sila tekočine: Fvzg= r2a2hg kocka miruje: h = ar1/r2 Tehniška fizika, 2009/2010

  10. Gibanje tekočin Za popolni opis bi morali poznati notranje sile med posameznimi deli tekočine. • idealna tekočina: • notranje sile so zanemarljive • nestisljiva (r = konst.) vektorsko polje hitrosti: hitrost delcev v nekem trenutku za vse delce stacionarno gibanje: vektorsko polje hitrosti se s časom ne spreminja  tokovnice (= poti delcev) laminarno gibanje – tokovnice se ne mešajo turbulentno gibanje - vrtinci Tehniška fizika, 2009/2010

  11. Pretok stacionarno gibanje: tokovnice se ne sekajo, oklepajo tokovno cev – tekočina ostane v cevi masni pretok (enote kg/s): volumski pretok (enote m3/s): nestisljiva tekočina: Tehniška fizika, 2009/2010

  12. Viskoznost • v viskozni (= neidealni) tekočini deluje med plastmi tekočine, ki se gibljejo z različnimi hitrostmi, strižna (= viskozna) sila, ki zavira gibanje • tekočina se “lepi na steno” – relativna hitrost tekočine tik ob steni je nič • za enakomerno vlečenje potrebujemo silo, ki je nasprotno enaka viskozni sili • velikost viskozne sile je sorazmerna • - koeficientu viskoznosti h • - površini plasti • - “strižni hitrosti” Dv/Dx Tehniška fizika, 2009/2010

  13. Viskoznost profil hitrosti v tanki plasti, kjer ena stena miruje, druga se giblje profil hitrosti v okrogli cevi Tehniška fizika, 2009/2010

  14. Kontinuitetna enačba • stacionarni tok • nestisljiva tekočina • volumski pretok se ohranja: manjši presek, večja hitrost Tehniška fizika, 2009/2010

  15. Bernoullijeva enačba • idealna tekočina (neviskozna, nestisljiva) • stacionarni tok • točki, ki ju opazujemo, ležita na isti tokovnici • opazujemo del tekočine med • dvema presekoma tokovne cevi: p - statični tlak rv2/2 – gostota kinetične energije rgh – gostota potencialne energije Tehniška fizika, 2009/2010

  16. Iztekanje tekočine iz posode Tehniška fizika, 2009/2010

  17. Upor sredstva • linearni zakon upora (Stokesov zakon): • vzrok je viskoznost sredstva • velja pri laminarnem toku • dvakrat večja hitrost, dvakrat večja sila upora • h – koeficient viskoznosti • k – koeficient odvisen od oblike telesa • d – prečna dimenzija telesa • v – hitrost • krogla s polmerom r: Fu = h·k·d·v Fu = 6p·r·h·v Tehniška fizika, 2009/2010

  18. Upor sredstva • kvadratni zakon upora: • velja pri turbulentnem toku • dvakrat večja hitrost, štirikrat večja sila upora • r – gostota sredstva • S – prečni presek telesa, pravokotno na tok • v – hitrost • C – koeficient upora, odvisen od oblike telesa Fu = C·r·S·v2/2 Tehniška fizika, 2009/2010

  19. Koeficient upora Tehniška fizika, 2009/2010

  20. Reyndolsovo število • – gostota sredstva d – prečna dimenzija telesa v – relativna hitrost telesa glede na sredstvo h – koeficient viskoznosti Re < 0,5 – velja linearni zakon upora Re > 1000 – velja kvadratni zakon upora Tehniška fizika, 2009/2010

More Related