Janez Vajkard Valvasor

1. Janez Vajkard Valvasor

2. Življenjepis •  Janez Vajkard Valvasor se je rodil na Starem trgu v Ljubljani. Njegova starša sta bila Ana-Marija Rauber in deželni odbornik Bartolomej Valvasor, potomec stare plemiškedružine iz Bergama v Italiji. Valvasorjev oče je bil lastnik gospostevGamberka in Medije v Izlakah, kjer je mladi Valvasor preživel svoje otroštvo skupaj z 16-imi brati in sestrami. Gimnazijo je končal pri jezuitih v Ljubljani. Po tedanji plemiški navadi je izpopolnjeval svoje znanje in si nabiral izkušnje na potovanjih po tujini (Nemčija, Severna Afrika, Francija, Švica) in v vojaških službah, v letih1663 in 1664 se je udeležil vojne proti Turkom. Ko se je leta 1672 vrnil, je kupil gradoveBogenšperk, Črni potok in že porušeni grad Lichtenberg, ter hišo v Ljubljani. Istega leta se je tudi prvič poročil z Ano Rosino Graffenawer, po njeni smrti pa še z baronico Ano Maksimilino. Skupaj je imel 11 otrok, vendar jih je 5 umrlo že v otroštvu. Umrl je v 53. letu starosti v Krškem. Pokopan naj bi bil v družinski grobnici v grajski kapeli na Izlakah. Upodobljen je na bankovcu za 20 SIT.

3. Delo Čeprav je bil po poklicuvojak, je večino svojega življenja zapisal znanosti, zbirateljstvu in preučevanju Kranjske, osrednjega dela današnje Slovenije. Tako je zapustil obširno znanstveno delo. Valvasor je bil eden prvih sistematičnih kartografov pri nas. Bil je prvi, ki se je pričel ukvarjati z bakrotiskarstvom in ustanovil je grafičnopodjetje. O njegovi izobrazbi in bogastvu pa priča tudi mogočna knjižnica, v kateri je imel vsa takrat pomembna znanstvena dela. Zbiral je instrumente, star denar in razne zanimivosti. V svojih delih si je prizadeval pisati objektivno, vendar ga je vera v hudiča, čarovnice ipd. močno zaznamovala. Stroški njegovih dejavnosti so presegli Valvasorjeve denarne sposobnosti, zato je leta 1692 razprodal večino svojega premoženja.

4. Raziskava Cerkniškega jezera • Raziskava Cerkniškega jezera pomeni enega vrhuncev Valvasorjevega znanstvenega dela. Cerkniško jezero je zaradi svojega presihajočega delovanja že od nekdaj burilo duhove in ugibanja o ustroju njegovega delovanja, privabilo je tudi Valvasorja. Iz opazovanja in raziskav je nastal tudi daljši zapis v 4. poglavju Slave vojvodine Kranjske. Raziskava jezera je Valvasorju prinesla edino priznanje za čas njegovega življenja. Leta 1687 je bil namreč izvoljen za člana angleške kraljeve družbe (Royal Society) v Londonu, poleg tega pa so njegov spis objavili v dveh tujih znanstvenih zbirkah.

5. Cerkniško jezero

6. Slava vojvodine Kranjske • Slava vojvodine Kranjske predstavlja vrh njegovega dela. Izšla je v Nürnbergu leta 1689. Napisana je bila v nemškem jeziku, da bi bila razumljiva čim širši množici. S sodelavci je zbral podatke, ki so danes neprecenljivi vir za prikaz življenja današnje Slovenije ob koncu 17. stoletja. S tem delom je želel predstavitvi svojo domovino tujcem. Je zelo obsežna, saj zajema 15 poglavij in ima 3532 strani. Opremljena je s številnimi risbami, ki jih je risal sam Valvasor. Bil je pravi mojster risanja. Na vsako pot sta ga spremljala svinčnik in skicirna knjiga. V 11. knjigi je Valvasor opisal tudi takrat 300 najpomembnejših mest, gradov in samostanov. Čeprav je bila knjiga uspešnica, Valvasorju ni prinesla dobička.

7. Prva stran Slave vojvodine Kranjske

8. Konec 17. stoletja je v njem bival in ustvarjal znameniti kranjski raziskovalec in polihistor Janez Vajkard Valvasor, ki je na gradu preživel dvajset let svojega življenja (1672 - 1692). Večina njegovih znanstvenih del je nastala prav tu. Valvasor si je v gradu poleg svojega domovanja uredil tudi grafično delavnico, ki je bila prva na Slovenskem. Blizu Šmartna pri Litiji stoji renesančni grad Bogenšperk. Današnja oblika štiritraktne, dvonadstropne stavbe z notranjim dvoriščem in vogelnimi stolpi je iz leta 1511, ko so ga je začela zidati rodbina Wagen (Wagensperg). Zgradba je med najlepše ohranjenimi gradovi v Sloveniji. Grad Bogenšperk

10. Pripravila: Saša Golmajer • Razred: 8.a • Viri in literatura: Internet Učbenik Vzpon meščanstva