MESTO KARATEJA V MODERNI KULTURI

1. MESTO KARATEJA V MODERNI KULTURI mag. Jernej Sever Vzgoja borbenega vedenja �Telo in narava sta totaliteti, ki ju nikoli ne moremo popolnoma analiticno zaobjeti in opisati.� I. Hirokazu.

2. Osnovna podrocja �port in ve�cina Borbeno vedenje v naravi Kratka zgodovina borilnih ve�cin in karateja in osnovnih pojmov Etika borilne ve�cine Vodenje in trenersko delo v klubu

3. Delitev na �port in ve�cino def. �porta: �port velja za aktivnost, ki jo vodijo dolocena pravila. �port je oblika igre. zgodovina �porta: Razvoj �porta je v veliki meri povezan z razvojem Evropske kulture. Igra v naravi: Igra ima v naravi zelo pomembno vlogo. �ivali skozi igro spoznavajo svoje okolje, svoje telo, se naucijo najrazlicnej�ih gibov, naucijo se loviti in izogibati nevarnosti. Ve�cina: angle�ko art, umetnost, sposobnost, znanje. Borilna ve�cina je zato veliko �ir�i pojem kot �port.

4. Razlicni vidiki �porta -rekreativni vidik: (eden izmed poglavitnih vidikov �porta), rekreativno ukvarjanje s �portom omogoca dru�enje in razvijanje psihofizicnih potencialov skozi igro. -eticni vidik: (Prvotna ideja olimpijskega gibanja: Oblikovati lep�i in bolj�i svet na osnovi izobra�evanja in ucenja v �portu. Povezovanje, prijateljstvo, brez diskriminacije, po�tena igra.) - tekmovalni vidik: (tekmovanje ne spada vec v obmocje igre, tekmovanje v naravi pomeni tekmovanje za svoj teritorij, ozemlje, socialni status, ne velja vec �va�no sodelovati in ne zmagati�) - profesionalni vidik: �port kot vir zaslu�ka. �port postane nacin pre�ivetja. - politicni vidik: �port postane del nacionalne promocije, tekmovanja med narodi in politikami.

5. Kaj je borilna ve�cina ? Martial art: prevod, bojevni�ka umetnost, ali bojevni�ka sposobnost Ve�cina: Borilne ve�cine so obstajale mnogo pred nastankom �porta in so jih v �portne namene prilagodili �ele kasneje. Spreminjanje pomena: skozi zgodovino se je njihov pomen spreminjal. Bojevni�ki pomen, iskanje notranjega ravnovesja, praznine itd. Znanje: Gre za kompleksna znanja, ki so se prena�ala iz mojstra na njegove ucence. Cehi v srednjem veku, meditacija, izdelovanje samurajskega meca.

6. �port ali ve�cina ? Te�ava prena�anja znanja: Znanje telesne tehnike je kompleksna osebna izku�nja, ki jo je zelo te�ko prena�ati naprej. Mnogo razlik med razlicnimi �olami: �port ima lahko jasna pravila: vendar v veliki meri okrni borilno ve�cino in uporabi samo tisto, kar je ucinkoviti v okviru �portnih pravil, Celostni razvoj posameznika: ve�cina ima lahko pomembnej�o vlogo za razvoj posameznika, kot �port. - Tr�na prednost je ve�cina: mo�nost za popularizacijo borilnih ve�cin ni v njihovi �portni razse�nosti, ampak v tistem v cemer borilne ve�cine �porte presegajo,

7. Borbeno vedenje v naravi - Ljudje smo biolo�ka bitja. - Na�e vedenje, na�a custva, do neke mere celo na�e razmi�ljanje, se je razvilo v evolucijskem razvoju. - Na�i mo�gani so se razvili v dolgotrajnem evolucijskem razvoju in v veliki meri uravnavajo na�e zaznavanje in vedenje. - Na�i predniki razvili zelo kompleksne custvene in socialne mehanizme, ki so omogocali medsebojno komunikacijo, kompleksna partnerska in socialna razmerja in posledicno vec mo�nosti za pre�ivetje. - Sposobnost boja, ohranjanja svojega �ivljenjskega teritorija, je eden izmed poglavitnih mehanizmov, ki omogoca pre�ivetje.

8. Borbeno vedenje v naravi Mehanizmi, ki obvladujejo na�e vedenje: -bazicni mehanizmi (uravnavanje krvnega tlaka, temperature, prebava itd.) -potrebe in motivi (lakota, spolna motivacija, potreba po dokazovanju) -custva (bolj kompleksni tipi odzivov na dra�ljaje iz okolja) strah, jeza, �alost, presenecanje, gnus, sram, ljubosumje, ponos, krivda. Custva se povezujejo z ustreznimi vedenji in izrazi na telesu. Govorica telesa je skupna ljudem in �ivalim. Prepoznavamo lahko razlicne custvene reakcije. -ucenje in povezovanje dogodkov med sabo -abstraktno razmi�ljanje -predstava o samem sebi

9. 1. Borbeno vedenje v naravi Mehanizmi, ki obvladujejo na�e vedenje: -bazicni mehanizmi (uravnavanje krvnega tlaka, temperature, prebava itd.) -potrebe in motivi (lakota, spolna motivacija, potreba po dokazovanju) -custva (bolj kompleksni tipi odzivov na dra�ljaje iz okolja) strah, jeza, �alost, presenecanje, gnus, sram, ljubosumje, ponos, krivda. Custva se povezujejo z ustreznimi vedenji in izrazi na telesu. Govorica telesa je skupna ljudem in �ivalim. Prepoznavamo lahko razlicne custvene reakcije. -ucenje in povezovanje dogodkov med sabo -abstraktno razmi�ljanje -predstava o samem sebi

10. Borbeno vedenje v naravi - teritorialnost -kaj so nagoni: nagoni so sestavljene oblike vedenja s katerimi posku�amo opisati osnovne poteze �ivljenja, osnovni nagoni so samoohranitveni nagon, raziskovalni nagon, prehranjevalni, razmno�evalni in socialni -teritorialni nagon: je sestavljen iz vseh prej na�tetih nagonov -kaj je teritorij: teritorij predstavlja �ivljenjski prostor v katerem lahko organizem izpolni svoje biolo�ke potrebe. To je dostop do hrane, socialna pripadnost, pridobivanje partnerja ali ustreznega mesta na hierarhicni lestvici. -pomen boja in bojevanja: boj in bojevanje ima zato veliko vecji pomen kot ga ima sam �port

11. Kratka zgodovina borilnih ve�cin in karateja - Borilne ve�cine so v taki ali drugacni obliki spremljale cloveka od zacetka njegovega razvoja. - Ukvarjajo se z enim izmed najbolj osnovnih biolo�kih vedenj. - Razvijale so se v razlicnih kulturnih okoljih v voja�ke in filozofske namene ali pa tudi zgolj zaradi zabave. Ljudje so skozi borbo in borilne ve�cine zadovoljevali svoje osnovne biolo�ke potrebe in iskali svoje bistvo Nekaj primerov, kjer borilna ve�cina prese�e okvire golega bojevanja. -boks in rokoborba pri Grkih -gladiatorji v Rimu -doba vite�tva v srednjem veku (templarji) -daoisticni menihi, Shaolin gong fu -samuraji

12. Kratka zgodovina borilnih ve�cin in karateja - zacetki BODHIDHARMA (6 stoletje, 18 Budovih rok, iz njih se kasneje razvije �aolinski boks) OBLIKOVANJE RAZLICNIH KITAJSKIH �OL BOKSA (od 6 do 20 st.) Oblikujejo se razlicne metode in borilni sistemi, delimo jih lahko na mehke in trde �ole. Te ve�cine pa so se zacele hitro �iriti tudi izven kitajske in vplivale na oblikovanje nacionalnih borilnih sistemov v Koreji, Tajski in Japonski. Oblikovanje Shaolinskega Gong fuja RAZLIKA MED MEHKIMI IN TRDIMI �OLAMI: mehke �ole naj bi temeljile na mehkih in hitrih gibih, poudarek je na iskanju ravnovsja med umom in telesom, ena izmed njih je taiji quan. I�cemo idealno strukturo in pozicijo telesa,Trde �ole vsebujejo veliko vec utrjevanja, obrambe so bolj ostre. Ideja je v tem, da presekamo nasprotnikov napad. �aolinske �ole kitajskega boksa.

13. Prehod na Okinawo. PRENOS KITAJSKEGA BOKSA NA OKINAWO -V premo�nej�ih dru�inah so razvijali svoje �ole borjenja in tako so se �e na Okinawi oblikovali tri vecji stili. Naha te, Shuri te, Tomari te. Vsi ti stili so se imenovali po mestih, kjer so nastali. Znanje se je prena�alo v zaprtih krogih od ucitelja na ucenca. -strog tradicionalen odnos med uciteljem in ucencem. (Ucenec ne more zamenjati ucitelja) -Do leta 1900 je karate na Okinawi postal nacionalna ve�cina, ki so jo poucevali tudi na osnovnih �olah -uporaba oro�ja, kmeckega orodja -protiute� samurajski kulturi

14. Delo v malih �olah.  Na japonskem je �e vedno mogoce odkriti �ole, ki gojijo akademski nacin ukvarjanja z borilno ve�cino.

15. Prehod na Japonsko. PRENOS KARATEJA NA JAPONSKO IN MILITARIZACIJA - Prvi prikaz karateja na Japonskem je bil leta 1917 v Kyotu. Funakoshi. - Dr. Jano Kano, ki je bil ustanovitelj japonske �ole Juda, je pomagal pri �iritvi karateja. Karate po Judu prevzame pasove, ki oznacujejo stopnjo znanja. - V izobra�evalne in populisticne namene se karate poenostavi, prilagodi se kate, tehnike. S poenostavitvami karate mnogo izgubi. - Karate iz akademskega nacina vadbe preide v jasno strukturirano organizacijo. - prevzame japonske militaristicne vrednote (ki naj bi navidez posnemali pot bojevnika � bushido)

16. Militarizacija in nastanek novih stilov NASTANEK OSNOVNIH STILOV karateja: Funakoshijevem zgledu sta sledila �e Miyagi in Mabuni, kasneje pa �e Otsuka. Tako so nastali �tirje glavni stili Shotokan, Goju ryu, Shitoryu in Wado ryu. Razvoj shotokana Shotokan je dobil najmocnej�o podporo iz strani Japonske vlade. Oblikovanje JKA zveze in �iritev precej militaristicnega pristopa v karateju. Posledica tega je bil kalsicni japonski pristop k delu. - neskoncno ponavljanje istih tehnik - malo sodelovanja med ucencem in uciteljem - zelo jasna hierarhicna razdelitev polo�ajev - Oblikovanje razlicnih organizaciji znotraj Shotokana, vsaka organizacija sledi svojemu mojstru

17. Zacetek �portnega karateja - Okoli leta 1960 so se oblikovale prve dr�avne federacije karateja. Do leta 1965 se je oblikovala Evropska karate unija. - tekmovalna pravila se nenehno spreminjajo - Individualni interesi, za nekatere je bolje, da je vec posameznih organizacij. Tekmovanja med posameznimi organizacijami. Oblikovanje Wuko organizacije, ki kasneje propade na wkf in wkc. - delitev na tako imenovani tradicionalni karate in �portni karate (vpra�anje kaj je tradicionalni karate)

18. Razlicni koncepti v borilnih sistemih in njihove podobnosti. Upo�tevanje istih biomehanicnih in psihofizicnih mehanizmov Ne glede na to ali gre za mehke ali trde �ole bi v osnovi vse morale slediti istim pravilom na�ega telesa. Mehke �ole so razvijale vec metod za notranjo povezanost med na�im umom in telesom. V osnovi naj bi sledile principu, da s cim manj energije dose�emo cim vecji ucinek. Trde �ole pa so vecji poudarek posvecale zunanji fizicni moci. Na nekem visokem nivoju ta razlika ne obstaja vec. Ci GONG Vadba cija. Ci je zelo splo�en pojem, ki se ga v Azijskem prostoru uporablja za opisovanje razlicnih fenomenov. Dihanje je ci, ljubezen je ci, zrak je ci. Fizicna moc je tudi lahko ci. V osnovi pa oznacuje stopnjo povezanosti med na�im umom in telesom. PRAVILNA DR�A TELESA (Skupno vsem borilnim ve�cinam) (vendar odvisno na kak�en nacin to razlagajo) Je dr�a, ki omogoca, da se sila ob udarcu ali obrambi prenese preko skeleta v tla. Mi�ice nam v tem primeru slu�ijo samo zato, da dr�ijo strukturo telesa. DIHANJE IN ZANSHIN ( razlicne oblike dihanja) koncentracija na haro) zanshin � vadba pozornosti, usmerjenost pogleda v cilj

19. Etika KARATEJA Kaj je etika, razlika med etiko in moralo - Etika je del filozofije, ki se ukvarja z univerzalnim principom, ki naj bi uravnaval na�a vedenja in delovanja. - Morala so pravila obna�anja. Imamo lahko kr�cansko moralo, karate moralo in politicno moralo. -napotki za moralno delovanje po g. Funakoshiju v knjigi T. Ancnika �od Zacetnika do mojstra� -trening karateja se zacne in konca s pozdravom -nikoli ne napadamo prvi -karate nam pomaga do resnice -kot zacetniki vadimo iz nizkih polo�ajev, kasneje vadimo iz naravne dr�e �

20. Kak�no bi bilo eticno nacelo borilne ve�cine. Ne storimo nic nepotrebnega Temu nacelu pa je mogoce slediti samo ce: - umirimo na� um in na�e misli in dose�emo stanje popolne notranje pozornosti. PRAZEN JAZ (Filozofija zena) - Notranji mir obdr�imo, ko smo v kontaktu z drugim, bodisi v borbeni situaciji, ali pa takrat, ko drugi na nas vpliva s svojimi custvi, �eljami in projekcijami. - Nismo vec obremenjeni s svojo lastno podobo, z zmago ali porazom, s svojimi sodelavci in s svojimi cilji, ampak zgolj smo, pripravljeni, da se odzovemo. -Posku�amo odpraviti vse nepotrebne reakcije, na nivoju telesa in na nivoju duha in posku�amo z minimalnim vlo�kom doseci, cim vecji ucinek. Sinergija

21. 4. DELO V KLUBU ORGANIZACIJA KLUBA ORGANIZACIJA VADBENE ENOTE V klubu naj bi posku�ali gojiti, ce je seveda mogoce vse na�tete aspekte borilne ve�cine. rekreativno �portni vidik, (za otroke, mladostnike odrasle, ki si karate izberejo kot obliko celostnega psihofizicnega razvoja) tekmovalno �portni vidik (za otroke in mladostnike, ki si karate izberejo kot obliko tekmovalnega �porta) vidik ve�cine ( za odrasle in starej�e, ki jih zanima bolj poglobljen stik s telesom, spoznavanje samega sebe in oblikovanje svojega karakterja) V karateju primanjkuje programi za starej�e � druge borilne ve�cine imajo bolj ustrezne programe.

22. 4. DELO V KLUBU , organizacija vadbene enote ORGANIZACIJA VADBENE ENOTE Vadbo lahko popestrimo z razlicnimi oblikami vaj -ogrevalne vaje (vaje, ki zahtevajo sodelovanje celega telesa) -vaje za moc v parih razdeljene po glavnih mi�icnih skupinah -vaje za povezanost telesa, ramenskega obroca in trupa, stabilizacija trupa -vaje za povecanje odriva, eksplozivnosti, pliometricne vaje in vaje po postajah -vaje v parih, borbene igre -vaje s pripomocki -energetske vaje

23. 4. DELO V KLUBU , organizacija vadbene enote TRENING ZA OTROKE Model A (kate, oziroma borbe) - cas trajanja 60 minut 1. Uvodni del (10 minut): Postavimo se v vrsto in naredimo pozdrav v stojecem polo�aju (va�no je da se otroci znajo hitro postaviti v vrsto) pozdrav sejza (30 sekund ostanemo v polo�aju, vzravnana hrbtenica priprte oci, pogled usmerjen pod kotom 45 stopinj, se priklonimo in vstanemo) napoveduje zacetek treninga, zahteva se mir in osredotocenost. -Ogrevanje: 5 minut Tek, igre z �ogo, razlicne oblike lovljenja, Cilji: Vadeci se ogrejejo in pripravijo na vadbo -Pripravljalne vaje: od 5 - 10 minut -vaje za ogrevanje, -nekaj vaj za povecanje moci, razlicne oblike dr�e vodoravnega trupa -ogrevalne vaje v parih, zbijanje rok v polo�aju za sklece, dotikanje rok v istem polo�aju, dotikanje noge v borbenem gibanju, petelinji boji, odrivanje iz polja v cepecem polo�aju, lomljenje rok v stojecem polo�aju, sklece v parih na fokuserjih itd.) 2. Glavni del ( 40 minut): - karate tehnike(10 � 15 minut) Natancna in hitra izvedba karate tehnik, povezanost telesa med tehnikami, dopolnimo lahko z vajami za dobro strukturo. Preverjamo pozicijo stava na bokih in strukturo trupa na rokah. Izberemo nekaj tehnik, ki se jih potem uporabi tudi v kati. Ne ponavljamo vedno vseh tehnik. -prekinitev monotonosti (5 minut) Razlicne vaje za moc (vaje za cvrsto strukturo, vaje v parih, voja�ke sklece, teki, poskoki,�) -kate ali borbene tehnike v parih (osredotocimo se na eno kato, ali del kate, elemente naredimo natancno, cvrsto in povezano, preverjamo strukturo vadecih, popravljamo pravilnost tehnik, pozornost-zanshin med celotno kato) ( v primeru borbenega treninga se osredotocimo na dolocene tehnike, izvajanje pravilnih udarcev, tehnike za razbijanje garda, trening kontra napada � diai, izvajanje no�nih tehnik, izvajanje ci�cenja, struktura telesa pri rocnih tehnikah, delo na fokuserjih) 3. Zakljucni del (5-10 minut) -vaje za moc, pocepi, vaje za trebu�ne mi�ice, razlicne vaje v parih, -igra, �tafeta igra -umiritev

24. 4. DELO V KLUBU , organizacija vadbene enote Model B (vaje za moc in eksplozivnost) - cas trajanja 60 minut 1. Uvodni del (10 minut): Postavimo se v vrsto in naredimo pozdrav v stojecem polo�aju (O -Ogrevanje: 5 minut Tek, igre z �ogo, razlicne oblike lovljenja, Cilji: Vadeci se ogrejejo in pripravijo na vadbo -Pripravljalne vaje: od 5 - 10 minut -vaje za ogrevanje, -nekaj vaj za povecanje moci, razlicne oblike dr�e vodoravnega trupa -ogrevalne vaje v parih, zbijanje rok v polo�aju za sklece, dotikanje rok v istem polo�aju, dotikanje noge v borbenem gibanju, petelinji boji, odrivanje iz polja v cepecem polo�aju, lomljenje rok v stojecem polo�aju, sklece v parih na fokuserjih itd.) 2. Glavni del ( 40 minut): Razdelitev v skupine, dolocitev posameznih vaj po postajah. Vaje se morajo izmenjavati, enkrat se dela vaje za eno mi�icno skupino drugic za drugo. Na zacetku se lahko vaje dela v treh serija po 30 sekund. 3. Zakljucni del (5-10 minut) -vaje za moc, pocepi, vaje za trebu�ne mi�ice, razlicne vaje v parih, -igra, �tafeta igra -umiritev

25. 4. DELO V KLUBU , organizacija vadbene enote TRENING ZA ODRASLE Pri treningu za odrasle je vecji poudarek na prepoznavanju pravilne strukture telesa, povezanem in tekocem gibanju. V vadbo pa so vkljucene razlicne vaje, ki povecajo gibljivost in povezanost telesa. Uvodni del (10-15 minut), Postavimo se v vrsto in naredimo pozdrav v stojecem polo�aju -tek 3 minute za razlicnimi vajami v teku -sistem ogrevalnih vaj -tibetanske vaje Glavni del 45 � 50 minut (glavni del treninga naj bo tematsko povezan): -izvajanje karate tehnik, s poudarkom na pravilni strukturi telesa, povezanosti, -zacne se s povezanimi spro�cenimi gibi, tekoce z rokami, prav tako z nogami, -kasneje se stopnjuje hitrost -izberemo dolocene tehnike, ki jih potem uporabimo tudi v kati, lahko naredimo tudi dolocene aplikacije iz kate -delo v parih, dogovorjeni sparingi, potekajo naj tekoce, napadi naj bodo izmenicni -lahko se vkljuci tudi borbeno gibanje in delo na fokuserjih -glavni del zakljucimo z razlicnimi katami 3. Zakljucni del: - vaje za raztezanje, zibanje po hrbtenici, predklon naprej v razkoracenem polo�aju, vaje v parih - lahko se zakljuci z energetskimi vajami