OHRIDSKI BISERI

1. OHRIDSKI BISERI

2. V čarobnem okolju jugozahodne Makedonije leži eden najlepših biserov svetovne kulturne in naravne dediščine – Ohrid. Ohrid velja za most “evropske umetnosti med Bizancem in renesanso”. Mesto je nastalo na strmem griču ob obali enega najstarejših tektonskih jezer. Z današnjim slovanskim imenom ga prvič omenja Protokol Carigrajskega zbora leta 879. Današnji Ohrid je dedič grškega in rimskega mesta Lihnidos. Stoletja je bil pomembno grško in rimsko trgovsko in vojaško središče na obali Belega jezera (Lihnidsko jezero), nato pa kulturni center bolgarskega, bizantinskega in srbskega carstva. Tukaj je bila zibelka pravoslavja. Tukaj se je rodila cirilica. Tukaj je delovala prva slovanska univerza (IX.stoletje). Od tukaj je nekaj časa vladal car Samuel (X.stoletje). Ni slučaj, da je veljal Ohrid, zaradi številnih (po stari legendi 365) cerkva in samostanov, za »balkanski Jeruzalem«. Domačini pa ga še vedno radi označujejo kot Jovanov misterij ali biser na hribu (Vo-h-rid – na hribu) z značilnim otomanskim pridihom in izvirno arhitekturo.

3. Žal pa v času globalnega turizma, kjer vsi sprašujejo le še za lokalno kulinarično specialiteto – tavčegravče, za dober joint in za pristne ali manj pristne ohridske bisere, slavna preteklost molče umira. Vse redkeje lahko slišimo tradicionalni melos ohridskih trubadurjev, a s pesmijo »Biljana platno beleše« začenja in končuje svoj program le še Radio Ohrid. Samo Dado Topić zažiga z refrenom: “Tamogdjevjećnosuncesja, tamo je …” V tančico skrivnosti je zavita izdelava ohridskih biserov. Biserno osnovo, ki jo danes uvažajo predvsem iz Azije in Avstralije, premažejo s posebno emulzijo iz lusk ribe plašice, ki živi v kristalno čisti vodi Ohridskega jezera. Tako nastajajo znameniti ohridski biseri – s skrivnostnim premazom. Način priprave emulzije ostaja skrbno varovana skrivnost moških potomcev dveh ohridskih družin (Talev in Filev), ki jima jo je v znak gostoljubja in hvaležnosti zaupal leta 1924 prebegli ruski emigrant, ki je v nepojasnjenih okoliščinah nekaj dni kasneje končal svoje življenje na bregu jezera.

4. Tisto kar Ohridskemu jezeru in Ohridu daje svetovno prepoznavni večni šarm pod mogočno Samuelovo trdnjavo so cerkev Sv. Klimenta, izjemno akustična katedrala Sv. Sofije in slikovita cerkev Sv. Jovana Bogoslova-Kanea, na skrajnem jugozahodnem delu jezera, le lekaj minut od albanske meje, pa s Titovimi pavi ob izlivu Črnega Drima v jezero obogateni manastir Sv. Nauma. Na njegovem sarkofagu v cerkveni kapeli še vedno lahko prisluhnemu skrivnostnemu bitju srca tega verskega in jezikovnega buditelja, cerkvenega pisca, zdravilca, učenca Cirila in Metoda ter najtesnejšega sodelavca Klimenta Ohridskega.

5. SAMUELOVA TRDNJAVA 5 .stoletje Sedanja trdnjava zgrajena v letih 976-1018

6. AMFITEATER 3.stoletje pr. Kr. (5000 sedežev)

7. CERKEV SV. JOVANA BOGOSLAVA - KANEA 13. stoletje

8. CERKEV SV. PANTELEJMON ali CERKEV SV. KLIMENTA Zgrajena na temeljih zgodnjekrščanske bazilike leta 863. Rekonstruirana in na novo zgrajena leta 2002. V njeni bližini načrtujejo izgradnjo pravoslavnega kulturnega centra.

9. NAČRT PRAVOSLAVNEGA VERSKEGA IN KULTURNEGA SREDIŠČA

15. KRSTILNICA

18. KATEDRALA SV. SOFIJE ali KATEDRALA MODROSTI 11.-14. stoletje

19. FRESKA IZ 11. STOLETJA

21. Cerkev BogorodicePerivlepte (Cerkev Device Marije Vsevedne) 1297

22. IZLIV ČRNEGA DRIMA V JEZERO PRI MANASTIRU SV. NAUMA

23. SKULPTURA SV. NAUMA V ŽIVEM DEBLU OREHA Z motorno žago izdelal BlagojeDžeparovski

25. SAMOSTAN IN CERKEV SV. NAUMA Sedanja cerkev zgrajena v 16. in 17. stoletju

26. IKONOSTAS 1711

35. HIŠA DRUŽINE ROBEVI (Mestni muzej)

40. Foto: Bojan Guček