Delovni spomin Seminarska naloga pri predmetu Filozofija kognitivnih znanosti

1. Delovni spomin Seminarska naloga pri predmetu Filozofija kognitivnih znanosti Pripravili: Sabina Frankovič in MojcaŠipek

2. Model spomina (Atkinson & Shiffrin) • … razlaga, kako poteka spominsko procesiranje informacij • … tri nivojski model, zajema pa: • Senzorni spomin • Kratkoročni spomin • Dolgoročni spomin

3. Senzorni spomin • Ikonični in ehoični spomin • Trajanje: ¼ do ½ sekunde • Kapaciteta: vse senzorne izkušnje • Kratkoročni spomin • Če preusmerimo pozornost na določen dražljaj, se ta prenese iz senzornega v kratkoročni spomin • Trajanje: 18 – 20 sekund • Kapaciteta: magično število 7 +/- 2 • Dolgoročni spomin • Ponavljanje • Trajanje: neomejeno • Kapaciteta: neomejeno • Različne vrste dolgoročnega spomina

5. Prednosti in pomanjkljivosti modela • Prednosti: • Dejansko obstaja distinkcija med kratkoročnim in dolgoročnim spominom. • Dobra podlaga za različne študije spomina (npr. H.M. pacient) • Pomanjkljivosti: • Preveč poenostavljen • Kratkoročni spomin ≠≠ delovni spomin • Ponavljanje ni edini mehanizem, ki je pomemben za prenos informacij v dolgoročni spomin • Več vrst dolgoročnega spomina

6. “Grehi” spomina • Minljivost • Raztresenost • Blokiranje • Sugestibilnost • Pristranost • Vztrajanje • Napačno pripisovanje

7. Kratkoročni in delovni spomin • oba: trenutni spomin • KS: zadrževanje informacij • DS: aktivno upravljanje z informacijami * napoveduje splošno kognitivno sposobnost * omejen čas in obseg * dopolnjujejo ga periferni sistemi

8. Trokomponentnimodel DS (Baddeley in Hitch, 1974)

9. 1. Fonološka zanka a) fonološka shramba – shranjevanje informacije v govorni obliki b) artikulacijski kontrolni proces - obnavlja informacije v fonološki shrambi, bere informacije iz zunanjih virov • omejen obseg (5 – 8 enot) – temelji na artikulaciji Pomembna je vloga artikulacije, na kar kažejo različni učinki.

10. I. Učinek fonološke podobnosti • lažje si zapomnimo zaporedje črk, ki so fonološkomanj podobne (npr. K, R, Y) • podobno pri besedah (pomen ni pomemben) II. Učinek dolžine besede • propadanje spominskih sledi v času • daljše besede – več časa za obnovo (zapomnimo si jih manj) III. Učinek nerelevantnegazvoka • okrnjen takojšnji priklic, če z relevantnimi elementi sočasno ali kasneje predstavimo nerelevantni govorni material Funkcija fonološke zanke: učenje jezika (besedišče)

11. 2. Vidno-prostorska skicirka • obseg: 3 – 4 elementi posamezne dimenzije (velikost, orientacija, …) • vidni in prostorski spomin – ločeni komponenti nebesednega DS * disociacija: izvajanje nalog prostorskega spomina bolj motimo s prostorskimi kot vidnimi interferencami (in obratno) * pacienti z motnjami vidnega, ne pa prostorskega DS (in obratno) Delitev: a) vidna shramba b) vidni predpomnilnik c) notranji pisar – dinamičen (reševanje, ponavljanje) Funkcija: a) zadrži in manipulira vidno-prostorske reprezentacije (nebesedna inteligentnost) b) pridobivanje semantičnega znanja o objektih, prostorska orientacija, geografsko znanje

12. 3. Centralni izvršilec • najpomembnejša komponenta DS • zavestni nadzor vedenja – supervizorni aktivacijski sistem (SAS) • zahtevne naloge: CI kot vir zavestnega nadzora (osredotočanje pozornosti, delitev pozornosti med trenutnimi nalogami, zavestno preklapljanje) • pomoč: * fonološka zanka (shramba za izvršilne programe) * vidno-prostorska skicirka (vodenje vidno-prostorske pozornosti)

13. Kritika 3-komponentnega modela DS • Interakcija z dolgoročnim spominom? • Interakcija med vidno-prostorskim in fonološkim podsistemom? Epizodični medpomnilnik • shramba z omejenim obsegom • uporablja večmodalnokodo • povezuje informacije v integrirane epizode • kodira multidimenzionalno- integrira različne sisteme zavesti • > informacije naložijo v ločeno začasno shrambo (ne aktivirajo se v dolgoročnem spominu) – delovni spomin manipulira in ustvarja nove reprezentacije