SZS - Alternativa Trg Osvobodilne fronte 7, 1000 Ljubljana, Slovenija

1. SZS - Alternativa Trg Osvobodilne fronte 7, 1000 Ljubljana, Slovenija T: +386 (0)1 29 13 330, F: +386 (0)1 23 13 424, E: szs-alternativa@siol.net Naslov projekta: S PARTNERSKIM SODELOVANJEM DO BOLJŠEGA SOCIALNEGA DIALOGA 20 urno usposabljanja s področja: Poslovno odločanja ter priprava in interpretacija ekonomskih in finančnih analiz Izvajalec: mag. Simon Debenjak dipl.univ.ekon Podjetniško in poslovno svetovanje Simon Debenjak s.p. Kozana 63 5212 Dobrovo v Brdih E-mail: simon.sp@siol.net Gsm: +386 40 747 565

2. I.DELAVNICA: POSLOVNO ODLOČANJE V GOSPODARSKIH DRUŽBAH ter POSLOVNI IZKAZI IN ANALIZA GOSPODARSKIH DRUŽB Uvod in predstavitev vsebine ciljev usposabljanja Gospodarsko okolje in poslovno odločanje Poslovno odločanje v podjetjih glede na pravno obliko podjetja Strateško poslovodenje in odločanje v podjetjih  Osnove ekonomskih in finančnih analiz Osnove financ za gospodarske družbe Osnove računovodstva in finančnih analiz podjetij Finančna analiza podjetja na konkretnem primeru Upravljanje stroškov in poslovno odločanje v podjetjih Financiranje poslovanja podjetij Vaje na konkretnih primerih in pogovor z udeleženci II. DELAVNICA: LETNA POROČILA VELIKIH GOSPODARSKIH DRUŽB Letna poročila velikih gospodarskih družb v privatni in javni lasti Predstavitev in analiza konretnega primera poslovnega poročila Javno dostopne informacij o poslovanju podjetij in njihovi uporabniki Povzetek vsebine celotnega usposabljanja s področja poslovnega odločanja ter priprave in interpretacije ekonomskih in finančnih analiz Analiziranje konkretnih primerov in pogovor z udeleženci Vsebina usposabljanja

3. Širše okolje podjetja Panožno okolje Notranje okolje podjetja 1. POSLOVNO OKOLJE

4. Poslovno okolje podjetja ŠIRŠE OKOLJE PODJETJA Ekonomske razmere Tehnologija in tehnika Država, regulacija, politika, zakoni Dobavitelji Substituti PODJETJE Konkurenti Kupci Potencialni konkurenti Prebivalstvo, demografija, kultura Narava, ekologija  PANOŽNO OKOLJE Interesne skupine

5. Konkurenčnost v panogi: • nevarnost vstopa novih konkurentov v panogo • tekmovalnost podjetij v panogi • pritisk substitutov (nadomestnih proizvodov in storitev) • pogajalska moč kupcev • pogajalska moč dobaviteljev Trgi in poslovni subjekti : • Trgi in položaj podjetij na trgu • Nacionalni, regionalni in svetovni trg • Opredelitev nacionalnega trga • Enoten evropski trg: Prost pretok blaga, Prost pretok storitev, Prost pretok kapitala Prost pretok ljudi, Monetarna politika in denarna unija, Skupna trgovinska in zunanjetrgovinska politika, Skupna kmetijska in ribiška politika, Skupna transportna politika, Varstvo konkurence Panožno okolje

6. Dejavniki: • Proizvodnja • Nabava • Prodaja in trženje • Finance in računovodstvo • Organizacija in vodenje in kadrovanje • Raziskave in razvoj • Infrmacijski sistem • Tehnologija Notranje okolje podjetja

7. Kako je gospodarsko krizo zaznati v vašem podjetju? Kako je zaznati krizo v vašem vsakdanu? DISKUSIJA

8. Cilji poslovanja podjetij Proces odločanje v podjetjih Pravne oblike podjetij Strateško poslovodenje in odločanje v podjetjih Primer strateškega planiranja 2. POSLOVNO ODLOČANJE

9. Faze v procesu odločanja analiziranje razvrščanje ponderiranje vrednotenje odločitev

10. PRAVNE OSEBE • Umetno, s pravnimi akti ustvarjeni pravni subjekti • Različne organizacije (podjetja, zavodi, društva) • Skupnosti (država, občine) • Pravna oseba razpolaga s svojim premoženjem in trajno opravlja dejavnost • Lastniki, družbeniki • Organi pravne osebe, zastopanje VRSTE PODJETIJ (GOSPODARSKIH DRUŽB) GLEDE NA POLOŽAJ DRUŽBENIKOV • Osebne družbe: • Družba z neomejeno odgovornostjo (D.N.O.) • Komanditna družba (K.D.) • Tiha družba • Kapitalske družbe: • Delniška družba (D.D.) • Družba z omejeno odgovornostjo (D.O.O.) Pravne oblike podjetij

11. PRAVNE OBLIKE PODJETiJ

12. Mikro družbe ne presegajo dveh od navedenih meril: • povprečno ne zaposlujejo več kot 10 oseb • čisti prihodki od prodaje ne presegajo 2.000.000 evrov • vrednost aktive ne presega 2.000.000 evrov • Male družbe ne presegajo dveh od navedenih meril: • povprečno ne zaposlujejo več kot 50 oseb • čisti prihodki od prodaje ne presegajo 7.300.000 evrov • vrednost aktive ne presega 3.650.000evrov • Srednje družbe, ki ne presegajo dveh od navedenih meril: • povprečno ne zaposlujejo več kot 250 oseb • čisti prihodki od prodaje ne presegajo 29.200.000 evrov • vrednost aktive ne presega 14.600.000 evrov • Velike družbe • Banke, zavarovalnice in nadrejene družbe (družbe matere) vedno štejemo za velike družbe • Velika podjetja VRSTE PODJETIJ GLEDE NA VELIKOST:

13. Internetna stran podjetja (Slovenske železnice) http://www.slo-zeleznice.si/sl/podjetje/zamedije/letnaporocila PRIMER: Iskanje javno dosegljivih podatkov o podjetju

14. Spletni iskalci podjetij (n.pr. www.bizi.si, www.firma.si ) • http://www.bizi.si/SZ-D-O-O/o-podjetju PRIMER: Iskanje javno dosegljivih podatkov o podjetju

15. Spletna stran AJPES http://www.ajpes.si/prs/podjetjeSRG.asp?s=1&e=130317&id_sklopa=1 PRIMER: Iskanje javno dosegljivih podatkov o podjetju

16. Družba z omejeno odgovornostjo je kapitalska družba, katere osnovni kapital sestavljajo osnovni vložki družbenikov. Vsak družbenik ima ob ustanovitvi en osnovni vložek, vložki pa so lahko različni Družbeniki za obveznosti družbe ne odgovarjajo Družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.)

17. Družbo ustanovi ena ali več oseb s sklenitvijo pogodbe v notarski obliki, ali na obrazcu v pisni ali elektronski obliki (VEM) • Minimalni osnovni kapital 7500 evrov, osnovni vložek najmanj 50 evrov • Pred prijavo za vpis v register mora vsak družbenik zagotoviti vsaj eno četrtino osnovnega vložka, vrednost vseh zagotovljenih vložkov pa mora znašati najmanj 7500 evrov • Poročilo ustanoviteljev o stvarnih vložkih • Poslovodja prijavi družbo za vpis v register pri registerskem organu ali na točki VEM Ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo

18. Slovenija, Srbija in Hrvaška (znova) na skupnem tiru 9. september 2010 ob 18:12 Ljubljana/Beograd - MMC RTV SLO/STA Predstavniki železnic Slovenije, Srbije in Hrvaške so v Beogradu podpisali protokol o ustanovitvi skupnega podjetja železnic treh držav, imenovanega Cargo 10. Kot je povedal direktor Tovornega prometa Slovenskih železnic Robert Vuga, bodo do konca meseca izvedeni vsi operativni postopki za ustanovitev skupnega podjetja, prvi vlak pa bo z ljubljanske železniške postaje odpeljal 1. oktobra. Podjetje, katerega cilj je s krajšimi proceduralnimi postopki na mejah skrajšati čas potovanja tovornega prevoza na 10. vseevropskem koridorju, bo imelo sedež v Ljubljani, organ upravljanja pa bodo trije direktorji, po eden iz vsake države. Vsaka država ima tretjino podjetjaSlovenske, hrvaške in srbske železnice bodo imele v lasti vsaka po tretjino podjetja, prav tako bo dobiček pripadel vsem trem podjetjem. Podjetje bo imelo na razpolago po pet odstotkov vlakov vsakega železniškega podjetja, v začetni fazi pa večje investicije v infrastrukturo niso predvidene. DISKUSIJA :Skupno podjetje železnic Slovenije, Hrvaške in Srbije, LOGISTIČNI HOLDING

19. Pahor: Oblikovanje holdinga velikopotezna zamiselPremier Borut Pahor pa je na tiskovni konferenci po seji vlade spregovoril o še enem pomembnem logističnem projektu - ustanovitvi holdinga. Oblikovanje logističnega holdinga je po njegovih ocenah velikopotezna zamisel o tem, kako celoten transportni holding umestiti v boj za konkurenčno preživetje v evropskem prostoru. Nasprotniki zamisli o oblikovanju holdinga bodo morali po njegovih besedah odgovoriti na vprašanje alternative. Pahor sicer osebno meni, da bodo udeleženci ponedeljkove konference o umestitvi slovenske transportne logistike v Evropi naklonjeni oblikovanju logističnega holdinga. Na vprašanje, ali bo vlada kljub nasprotovanju sindikatov, uprav in nadzornikov Luke Koper in Intereurope vztrajala pri oblikovanju holdinga, pa je dejal: "Če bo večina podprla holding in bomo imeli na drugi strani upore sindikatov, uprav, bo zelo težko sprejemati politične odločitve v zvezi s tem, ker bo odgovornost nezaslišano velika." Pomislek: pokrivanje izgub SŽ-ja s črpanjem iz drugih podjetijGlavni pomislek večine nasprotnikov (predvsem sindikatov iz Luke Koper in Intereurope) ustanovitve holdinga je ta, "da bo država prihodke omenjenih podjetij črpala za pokrivanje izgub na Slovenskih železnicah. Temu ne bo tako, ker bi to dolgoročno pomenilo negativno sinergijo". "Kar Mehdorn predlaga, je, da pridemo do pozitivne sinergije," poudarja Novi in novi pomisleki o logističnem holdingu9. september 2010 ob 18:12Ljubljana - MMC RTV SLO/STA

20. Proces strateškega managementa Strateška analiza (zavestna ali intuitivna) Oblikovanje in izbira strategij Analiza okolja: Splošno in panožno okolje (trenutne razmere in trendi) Priložnosti & Nevarnosti Implementacija strategije Identifika-cija strateških možnosti podjetja SWOT Analiza podjetja: Ustvarjanje vrednosti, viri in sposobnosti Nadzor in kontrola izvajanja strategije ter morebitne spremembe Prednosti & Slabosti

21. Ekonomski dejavniki Socialni dejavniki Delovna sila Dobavitelji Podjetje Trg kapitala Kupci Pravni dejavniki Politični dejavniki Konkurenca Tehnološki dejavniki Analiza okolja makrookolje mikrookolje Strateška analiza

22. Analiza okolja Analiza makrookolje: • ekonomski dejavniki, • tehnološki dejavniki, • pravni dejavniki, • politični dejavniki, • socialni dejavniki. Analiza mikrookolje: • dobavitelji, • konkurenca, • kupci, • trg kapitala, • delovna sila.

23. Elementi za ugotaljanje konkurenčnosti panoge: • vstopanje novih ponudnikov, • pogajalske moči kupcev, • nevarnost nadomestnih proizvodov ali storitev, • pogajalske moči dobaviteljev, • konkurenčni boji med obstoječimi konkurenti v panogi. ANALIZA KONKURENČNOSTI PANOGE

24. Analiza podjetja po funkcijskih področjih Analiziranje organizacije • FINANCE • Stopnja zadolženosti • Denarni tok • Struktura virov sredstev… • PROIZVODNJA • Stroški • Stopnja tehnološke opremljenosti • Dokumentacija… • PRODAJA • tržni delež • Prodajne poti • Poznavanje konkurence… • KADRI • Izobrazbena struktura • Motiviranost • Usposobljenost… • NABAVA • Analiza dobaviteljev • Organiziranost • planiranje

25. Z notranjo analizo ugotovimo, katere so prednosti in slabosti podjetja, z analizo zunanjega okolja pa pridemo do ugotovitve katere so priložnosti in nevarnosti za podjetje: Podjetje se mora odločiti, katerim nevarnostim se bo izogibalo in kako bo prednosti izkoristilo za dosego ciljev poslovanja SWOT MATRIKA: SWOT analiza

26. Naštejte najmanj 5 PREDNOSTI vašega podjetja! • Naštejte najmanj 5 SLABOSTI vašega podjetja! • Naštejte najmanj 5 PRILOŽNOSTI za vaše podjetje, ki jih zaznate v okolju! • Naštejte najmanj 5 NEVARNOSTI, ki v okolju pretijo vašemu podjetju! VAJA 1: SWOT ANALIZA VAŠEGA PODJETJA

27. Vizija: Vizijo lahko opredelimo kot orientacijsko točko v prihodnosti, ki ima motivacijsko razsežnost za zaposlene; predstavlja Poslanstvo podjetja: Predstavlja konkretizacijo vizije organizacije; vizija predstavlja grobo sliko organizacije v daljni prihodnosti z velikim motivacijskim nabojem, poslanstvo pa predstavlja opis naše neposredne prihodnosti z jasno navedbo: • področij delovanja • odjemalcev • načinom delovanja • osnov vrednot in vzorcev obnašanja • odnosom organizacije do okolja; Vizija in poslanstvo podjetja

28. Oblikovanje strategije: • nazorna predstavitev poti in sredstev za dosego postavljenih ciljev; • pokazati pot in smer nadaljnjega delovanja v obdobju nestabilnosti. Strategije delimo na: • glavno (obsega razvoj organizacije kot celote), • poslovno (obravnava strategijo posamezne poslovne enote), • funkcijsko strategijo (obsega razvojno usmeritev določenega funkcijskega področja v organizaciji). Strategije

29. Zapišite VIZIJO (Kako vidite podjetje čez n.pr. 5 let) vašega podjetja ! • Zapišite POSLANSTVO (Namen poslovanja podjetja) vašega podjetja! • Oblikujte glavne cilje poslovanja vašega podjetja ! • Katere osebne cilje želite doseči z delom v vašem podjetju ? VAJA 2: VIZIJA, POSLANSTVO, CILJI VAŠEGA PODJETJA

30. Opredelite poti po katerih bo lahko vaše podjetje doseglo zastavljene cilje ! • Naštejte aktivnosti, ki bi bile potrebne za dosego zastavljenih ciljev vašega podjetja! • Naštejte aktivnosti, ki bi bile potrebne za dosego vaših osebnih ciljev! VAJA 3: strategije VAŠEGA PODJETJA

31. Opredelitev računovodstva podjetj Poslovni proces v podjetjih Računovodski izkazi (bilance) Finančni kazalci poslovanja 3. OSNOVE RAČUNOVODSTVA V PODJETJIH

32. Računovodstvo je dejavnost vrednostnega (v denarni merski enoti izraženega) spremljanja in proučevanja pojavov, ki so povezani s poslovanjem poslovnega sistema. • Računovodstvo je “zbiranje in obdelava” informacij o poslovanju podjetja • Računovodske informacije so namenjene različnim uporabnikom, ki se na njihovi podlagi odločijo: • kako doseči boljše ekonomske učinke v podjetju /notranja uporaba informacij/ • kupiti, obdržati ali prodati deleže v podjetju; • obdržati ali zamenjati upravo; • razdeliti dobiček ali ga zadržati v podjetju; • odobriti posojilo,oceniti tveganost podjetja… • Temeljni računovodski izkazi morajo dajati osnovozaoceno o zmožnostipodjetja: • gotovostpritokovdenarja(tveganje) • ustvarjati dobiček (donos) RAČUNOVODSTVO ZA POSLOVNO ODLOČANJE

33. FINANČNO RAČUNOVODSTVO • Finančno računovodstvo se ukvarja s pripravo računovodskih izkazov za zunanje računovodsko poročanje. O poslovanju podjetja poroča predvsem naslednjim zunanjim uporabnikom: državi in davčnemu uradu, bankam, investitorjem itd. • STROŠKOVNO RAČUNOVODSTVO • Stroškovno računovodstvo je analitične narave in je povezano s poslovanjem znotraj samega poslovnega sistema. Proučuje stroške (materiala, dela, amortizacije in storitev). 3. UPRAVLJALNO RAČUNOVODSTVO Izhaja iz finančnega in stroškovnega računovodstva.Usmerjeno je k pripravi informacij za poslovno odločanje. DELITEV RAČUNOVODSTVA

34. Temeljni računovodski izkazi: • bilanca stanja • izkaz poslovnega izida • izkaz denarnih tokov • izkaz gibanja kapitala RAČUNOVODSKI IZKAZI

35. POVEZAVA MED PRVINAMI IN STROŠKI Stroški odpisov Delovna sredstva Stroški amortizacije Stroški porabljenega materiala Predmeti dela Delovna sila Stroški dela Stroški storitev Storitve drugih

36. …prodaja učinka in rezultat.

37. Bilanca stanja (BS) je opis stanja v določenem trenutku. Na izbrani dan (31.12.) se ugotavlja: • Kolikšno je premoženje podjetja? • Koliko premoženja pripada podjetju oz. podjetnikom? • Koliko dolgov ima podjetje? • BS se izdeluje v skladu z zakonskimi določili, predpisi in standardi, z namenom nuditi čimbolj pravično situacijo o premoženjskem in finančnem stanju podjetja. • BS sestavljata dve uravnoteženi “strani”: • aktiva – poslovna sredstva (premoženje) s katerimi razpolaga podjetje • pasiva – lastninsko sestavo premoženja (dolgovi in kapital); struktura financiranja poslovanja BILANCA STANJA

38. BILANCA STANJA – shematski prikaz

39. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV SREDSTVA BILANCA STANJA – shematski prikaz • Uravnoteženost obeh strani bilance ( osnovna računovodska enačba) • AKTIVA = PASIVA • SREDSTVA + DENAR = DOLG + KAPITAL AKTIVA PASIVA

40. BILANCA STANJA – podrobnejši prikaz minimalnih elementov po SRS (slovenski računovodski standardi) SREDSTVA OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV A. STALNA SREDSTVA A. KAPITAL I. Neopredmetena dolgor. sred. I. Osnovni kapital II. Vplačani presežek kapitala II. Opredmetena osnovna sredstva III. Rezerve III. Naožbene nepremičnine IV. Preneseni čisti dobiček ali izguba IV. Dolgoročne finanče naložbe V. Revalorizacijski popravek kapitala B. GIBLJIVA SREDSTVA B. DOLGOROČNE REZERVACIJE I. Zaloge C. DOLGOROČNE OBVEZ. IZ FINANCIRANJA II. Dolgoročne terjatve iz poslovanja Č. DOLGOROČNE OBVEZ. IZ POSLOVANJA III. Kratkoročne terjatve iz poslovanja D. KRATKOROČNE OBVEZ. IZ FINANCIRANJA IV. Kratkoročne finančne naložbe V. Denarna sredstva E. KRATKOROČNE OBVEZ. IZ POSLOVANJA C. AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE F. PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

41. STALNA SREDSTVA • Opredmetena osnovna sredstva • zemljišča • zgradbe • oprema • osnovna čreda, večletni nasadi • Neopredmetena dolgoročna sredstva • Patenti, licence, blagovne znamke, koncesije, stroški razvijanja, dobro ime… • Dolgoročne finančne naložbe • Naložbe podjetja za rok, daljši od enega leta z namenom pridobivanja finančnih prihodkov • kupljene delnice • kupljene obveznice • dolgoročno dana posojila BILANCA STANJA – sestavni elementi SREDSTVA

42. B. GIBLJIVA SREDSTVA • Zaloge • zaloge materiala • zaloge nedokončane proizvodnje • zaloge dokončanih proizvodov • zaloge drobnega inventarja in • zaloge trgovskega blaga • Dolgoročne terjatve iz poslovanja • Terjatve podjetja z ročnostjo nad enim letom • Kratkoročne terjatve iz poslovanja • Ročnost plačil je krajše od enega leta BILANCA STANJA – sestavni elementi SREDSTVA

43. 4. Kratkoročne finančne naložbe • Za prodajo kupljene delnice in obveznice • Kratkoročno dana posojila 5. Denarna sredstva • Gotovina in čeki v blagajni podjetja • Denarna sredstva /depoziti/ na banki C. AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE • Naprej vračunani stroški • Odloženi prihodki BILANCA STANJA – sestavni elementi SREDSTVA

44. KAPITAL • Osnovni kapital • Kapitalske rezerve(zakonske, statutarne) • Nerazporejendobičekaliizguba iz prejšnjih let • Čisti dobiček ali izguba tekočega leta B. DOLGOROČNE REZERVACIJE • Bodoče obveznosti (garancije, pokojnine, davčne obveznosti) • DOLGOROČNE OBVEZNOSTI (Ročnost obveznosti nad 1 letom) • Dolgoročne finančne obveznosti • Dolgoročne poslovne obveznosti BILANCA STANJA – sestavni elementi OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

45. D. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI (Ročnost obveznosti manj kot 1 leto) • Kratkoročne finančne obveznosti • Kratkoročne poslovne obveznosti E. PASIVNE ČASOVE RAZMEJITVE BILANCA STANJA – sestavni elementi OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

46. Izkaz poslovnega izida daje neposredne informacije o poslovnem izidu – dobičku • Organizira in združi prihodke in odhodke podjetja – razlika je poslovni izid (dobiček/izguba) prihodki - odhodki --------------------------- = letni rezultat (dobiček / izguba) • Prikazuje časovno obdobje (1.1. do 31.12.) poslovnega leta leta IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

47. Prihodek je vrednost, ki jo podjetje ustvari v določenem obdobju. Praviloma je zmnožek prodanih količin proizvodov in njihovih cen. Ločimo naslednje vrste prihodkov: • poslovne prihodke (prodaja proizvodov, storitev, materiala, blaga, prejete subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije, premije), • prihodke od financiranja (posojanje denarja, udeležba pri dobičku v tujem podjetju, dividende, tečajne razlike), • izredne prihodke (prodaja nepremičnin v lasti podjetja, prejete odškodnine). • Prejemki pomenijo priliv denarja v podjetje. Prihodki in prejemki so praviloma povezani, vendar ni nujno, da nastanejo hkrati. Prihodek lahko nastane pred prejemkom ali za njim. Najpogosteje nastane prihodek pred prejemkom (kupcu izstavimo račun, ta ga plača z zamikom po (ne)dogovorjenem času). Kadar kupec plača blago ali storitev pred prevzemom blaga (avans) ali opravljene storitve, je podjetje prejelo prejemek pred prihodkom.

48. Odhodki določenega obračunskega obdobja so stroški, vsebovani v prodanih poslovnih učinkih.   Ločimo naslednje vrste odhodkov: • poslovne odhodke (materialni, nematerialni, amortizacija), • odhodke od financiranja (odnosi s povezanimi podjetji, obresti, penali, izgubljene are), • izredne odhodke (inventurni primanjkljaji, pogodbene kazni, neizterljive terjatve, odhodki iz prejšnjih let). • Stroški so v denarju izražena poraba prvin poslovnega procesa. Nanašajo se na vse proizvedene poslovne učinke za razliko od odhodkov, ki se nanašajo le na prodane poslovne učinke. • Izdatki pomenijo dejansko znižanje našega premoženja na TRR. Stroški in izdatki so običajno povezani, vendar lahko nastane strošek pred izdatkom ali obratno. • Dobiček predstavlja pozitivni poslovni izid, medtem ko je izguba negativni poslovni izid.

49. PRIHODKI • Čisti prihodki od prodaje • po lokaciji prodaje /domači trg, izvoz/; tipu poslovnega učinka /blago, storitve/ • Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje • Usredstveni lastni proizvodi • Pretvorba lastne proizvodnje v stalna sredstva • Drugi poslovni prihodki • Prilivi vezani na poslovanje: kompenzacije, subvencije ipd. IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA – sestavni elementi PRIHODKOV

50. 1. POSLOVNI PRIHODKI A. ČISTI PRIHODEK OD PRODAJE ČP od prodaje proizvodov in storitev na domačem trgu ČP od prodaje proizvodov in storitev na tujem trgu ČP od prodaje blaga in materiala na domačem trgu ČP od prodaje blaga in materiala na tujem trgu B. POVEČANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE C. VREDNOST USREDSTVENIH LASTNIH PROIZVODOV ALI STORITEV 2. PRIHODKI IZ FINANCIRANJA (obresti ipd.) obresti na dana posojila dividende 3. IZREDNI PRIHODKI 4. PRIHODKI SKUPAJ IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA - struktura PRIHODKOV po SRS