AVSTRALIJA

1. AVSTRALIJA Commonwealth of Australia

2. •Avstralija je tako ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza. Avstralska zveza (angleško Commonwealth of Australia) je po površini šesta največja država na svetu in edina, ki v celoti zavzema kakšno celino, in največja v Avstralaziji. Na severu so prek morja Indonezija, Papua Nova Gvineja in Vzhodni Timor, na jugovzhodu pa Nova Zelandija. Ime Avstralija izhaja iz latinske fraze terra australis incognita, ki pomeni neznana južna dežela.

3. Zgodovina Avstralije •Predstava o neznani južni celini (terra australis incognita) sega v čas antične Grčije. Zgodnji raziskovalci in zemljepisci so bili prepričani, da obstaja nekje na jugu velika celina, ki čaka, da jo bodo odkrili. V resnici je bila dežela že poseljena, saj so jo odkrili že pred več kot 40.000 leti. Domnevajo, da so poleg domačinov prvi pristali na neznani celini Bugi - trgovci in pomorščaki z otoka Sulavesi(Celebes) v Indoneziji. Nizozemski kapitani so vnesli na zemljevide velike dele obale med obdobjem velikih odkritij v 17. In 18. stoletju. Eden od njih, Abel Tasman, je leta 1642 odkril Tasmanijo. Britanec Kapitan James Cook je na krovu ladje Endeavour leta 1770 odkril jugovzhodno obalo Avstralije. Jadral je proti severu in se za kratek čas ustavil v zalivu Botany (Botany Bay), ki je danes del Sydneya, nato pa razvil britansko zastavo na rtu York. Vso vzhodno obalo je proglasil za britansko in ji dal ime Novi Južni Wales. Ko je Britanija izgubila ameriške kolonije, je morala najti drug kraj, kjer bi lahko naselila svoje kaznjence. Britanska kazenska zakonodaja je bila namreč zelo stroga in zato so bili zapori v Veliki Britaniji prenapolnjeni. Za novo kazensko kolonijo so izbrali zaliv Botany na vzhodni obali, in leta 1787 se je kapitan Arthur odpravil na pot s približno 730 kaznjenci ter več kot 200 vojaki na krovu. Nekatere vojake so spremljale tudi žene in otroci. Osemmesečno potovanje se je končalo v velikem pristanišču približno 11 km severno od zaliva Botany. Razvili so britansko zastavo in 26. januarja 1788 dali zalivu ime Sydney. Prvi naseljenci so morali na začetku premagovati hude težave.. Letina je bila slaba, domače živali so izginjale v goščavju, in priseljenci, ki so vedeli o poljedelstvu le malo ali skoraj nič so večkrat stradali, saj so morali čakati na naslednje ladjo več kot dve leti- Živeli so na razmeroma majhnem prostoru ob obali ob vznožju mogočnih Modrih gora vse do leta 1813,ko so trije podjetni raziskovalci , Gregory Blaxland, William Lawson in William Wentworth, končno odkrili pot čez gore ter prišli do prostranih ravnin, ki so vodile v notranjost dežele.

4. Prebivalstvo •Pretežni del prebivalstva ima britanske prednike. Ker pa je Avstralija večnacionalna država, govorijo njeni prebivalci tudi druge jezike, predvsem grščino in italijanščino. V Avstraliji živi tudi zelo veliko priseljencev iz drugih evropskih držav in Azije. Domačini - Aborigini - prvotni prebivalci Avstralije, so danes le še manjšina. Po zadnjih ocenah,ki so jih naredili (2011) je v Avstraliji 22.668.130 prebivalcev.

5. Avstralski domačini •Domačini, znani tudi kot aborigini, so prišli v Avstralijo verjetno pred več kot 40.000 leti iz Azije. Med plovbo s kanuji iz lubja, so se domnevno izkrcali na tropskem severu Avstralije. S seboj so pripeljali divje pse, prednike današnjih dingov. Ti kamenodobski lovci in nabiralci sicer niso imeli loka in puščice, pri lovu pa sta jim pomagali dobro premišljeni pripravi:bumerang in woomera, posebno lučalo kopja. Ko so na avstralski obali leta 1788 pristali prvi Evropejci, da bi ustanovili kazensko kolonijo, je živelo na vsej celini približno 300.000 domačinov, ki so govorili 200 različnih narečij. Živeli so v popolnem sožitju z naravo in vsemi živjimi bitji, prepričani da zemlja ne more biti nikogaršnja last. Narava, ki jim je dajala vodo in hrano, je bila po njihovem mnenju dediščina, ki so jo zapustili njihovi predniki vsem.

6. Površina •Avstralija je najbolj ravna celina na svetu; najvišja točka je Mount Kosciusko, visok 2228 m, v Novem Južnem Walesu. Obsega 7.617.930km2. Voda v % je 1.

7. Podnebje •na severu je podnebje savansko. V osrednjem in zahodnem delu celine je podnebje puščavsko zaradi česar rastja ni veliko, izjema je evkalipt. Na skrajnem jugu je podnebje sredozemsko, rastje je tipično mediteransko (pogoste oljke,agrumi, ipd). Na vzhodu je podnebje pretežno celinsko, zaradi česar uspeva travniško rastlinstvo.

8. Države in teritoriji •Avstralijo sestavlja šest držav, dva večja zemeljska teritorija in več manjših teritorijev.  • Države •  Novi Južni Wales (NSW) (Sydney) •  Viktorija (VIC) (Melbourne) •  Queensland (QLD) (Brisbane) •  Južna Avstralija (SA) (Adelaide) •  Zahodna Avstralija (WA) (Perth) •  Tasmanija (TAS) (Hobart)

9. Zemeljski teritoriji •  Avstralski glavni teritorij (ACT) (Canberra) •  Severni teritorij (NT) (Darwin) •  Jervisov zaliv • Zunanji teritoriji •  Ashmorovi in Cartierovi otoki •  Norfolški otok •  Božični otok •  Kokosovi otoki •  Teritorij otokov Koralnega morja •  Heardov otok in McDonaldovi otoki •  Avstralski antarktični teritorij

10. Gospodarstvo •Državna valuta jeavstralski dolar, ki je vreden približno 0.6evra. Avstralija je ena izmed gospodarskihvelesilsveta, vendar pa je po sami zasnovi svojega gospodarstva med velesilami edinstvena. Več kot 60% vsega njenegaizvozanamreč predstavljajokmetijski izdelkiinsurovine. Dandanes starudarstvoinenergetikapri izvozu pomembnejša od kmetijstva, vendar pa so velikega pomena tudi nekateri kmetijski izdelki, še posebejvolna(v Avstraliji je okoli 160milijonovovac) in govedina. Avstralija je v svetu na prvem mestu po pridelaviboksita,svincaindiamantov, na drugem mestu po pridelaviželeza,cinkuin uranuin na tretjem mestu po pridelavizlatainsrebra. Avstralija je domače gospodarstvo dolgo časa ščitila z visokimicarinamiza tuje izdelke, po odpravi le-teh pa na njihov trg vedno bolj vdirajo izdelki »Malih azijskih tigrov«. NajpomembnejšitrgovskipartnerjeJaponska. Avstralci izvaža surovino za izdelavoaluminijaboksitinmlečnetermesneizdelke

11. Kultura •Avstralija še vedno ohranja trdne vezi z nekdanjo matično deželo, Veliko Britanijo. Avstralci vozijo po levi strani ceste, angleščina pa je uradni jezik. Še danes je tudi v mestih pogost pozdrav »G'day, mate« (dober dan tovariš), pozdrav, ki je spomin na pionirske čase, ko naseljenci v negostoljubni, sovražni deželi drug brez drugega ne bi mogli preživeti. Od mest oddaljene družine šolajo otroke doma, kasneje jih pošljejo v mesta v izpopolnitev izobrazbe. Le malo Avstralcev živi izven urbanih območij, a tudi ti najpogosteje izberejo dom v rudarskih središčih.

12. Rastlinstvo in živalstvo •Avstralija je edina celina, ki je od ostalih celin fizično ločena. Zaradi tega se je na njej razvilo popolnoma svojevrstnorastlinstvoinživalstvo, kakršnega ne najdemo nikjer drugje. Okoli 85%vrstsemenk, 84%sesalcev, več kot 45%pticter 89% priobalnih vrstribjeendemnihin jih najdemo samo v Avstraliji.Kraznolikosti življenja prispeva dejstvo, da obsega zelo raznolikehabitate, čeprav je podnebje v večjem delu države suho ali polsuho.

13. Rastlinstvo •Sever je večinoma poraščen s savano, medtem ko je na skrajnem severu prisoten tropski deževni gozd. Večina gozdov je zimzelenih, prevladuje evkalipt. Osrednji, južni in zahodni del so neporasli oz. je rastje skromno, v teh okoljih prevladujejo akacije.Na jugovzhodu in jugozahodu je rastlinstvo mediteransko. Tu gojijo vinsko trto in agrume.

14. Živalstvo •Emu, najbolj znan predstavnik avstralskih ptičev, je poleg kenguruja upodobljen na avstralskem grbu Svojevrstnost avstralskega živalstva je najbolj očitna skozi veliko število vrst vrečarjev, ki tam prebivajo. Najbolj znani med njimi so kenguruji, koale, tasmanski vragi, vombati ter numbati in oposumi. Tudi ostali razredi živali so se razvili ločeno. Med najbolj znanimi so tjulnji in kiti. Pomembni sta tudi edini vrsti sesalcev, ki ležeta jajca: kljunati ježki in kljunaši. Opazen je vpliv človeka na sestavo favne: po mnenju nekaterih paleontologov so prvi naseljenci pred približno 46.000 leti povzročili izumrtje mnogih predstavnikov avstralske megafavne in močno spremenili ekosistem. Nekatere druge vrste, kot je tasmanski tiger, so izumrle po prihodu evropskih naseljencev. Plazilci •Tudi avstralski plazilci so se razvili ločeno od ostalih vrst plazilcev po svetu, vendar se od ostalih po videzu ne ločijo tako očitno kot sesalci, zato so v splošnem manj poznani. S 755 znanimi vrstami, od katerih je 82 % endemnih, ima Avstralija najbolj pestro favno plazilcev med vsemi državami. Najbolj poznane so avstralske strupene kače. Tu živi 10 najbolj strupenih kač na svetu, kljub temu pa v Avstraliji zaradi velikosti in neposeljenosti države ter dobre zdravniške oskrbe zaradi ugriza kač umre zelo malo ljudi. Ptice •Za mnoge avstralske ptice je značilna neobičajna velikost, saj kazuarji (predvsem emu) krepko presegajo naše predstave o velikosti ptic. Te ptice prav zaradi svoje velikosti nimajo naravnih plenilcev, ali pa so plenilke kar same. V avstraliji domuje veliko vrst papig, na primer kakaduji in skobčevke, pa tudi mnoge »vodne« ptice, na primer pingvini in vodomci.

16. Aleksander Kovač 8.c