"Evropska mreža za spremljanje in nadzor materničnega vratu v novih državah članicah - AURORA“

1. "Evropska mreža za spremljanje in nadzor materničnega vratu v novih državah članicah - AURORA“ Tretji modul: Organizacija, vodenje inevalvacija seminarja za usposabljanje trenerjev

2. www.aurora-project.eu Ta publikacija izhaja iz projekta "Aurora", ki je prejel sredstva iz Evropske unije v okviru Programa Zdravje.

3. Kazalo 1. Določitev potreb usposabljanja 2. Organizacija usposabljanja 3. Parktični nasveti 4. Metodologija: teorija o izobraževanju in učenju odraslih 5. Principi učenja odraslih: Andragogika 6. Krog učenja: kako spoznati in absorbirati novo znanje 7. Vloga učitelja (trenerja): spodbujanje učenja 8. Ovire pri delu v majhnih skupinah 9. Pravi način: udeleženci dojemajo razpravo v majhni skupini izpolnjujoče, ko… 10. 9 korakov: praktični nasveti za skupinsko delo 11. Spodbujanje interakcije s publiko: sodelovalne (participativne) tehnike 12. Materiali za izpopolnjevanje 13. Povratna informacija in evalvacija 14. Viri

4. Določanje izobraževalnih potreb AURORA usposabljanje bo kombinacija e-usposabljanja in samostojnega učenja. Kaj je poučevanje? Poučevanje v splošnem zajema tečaje in usposabljanja, ki jih vodi izvajalec.Prav tako je res, da je še vedno preveč „tradicionalnega“ (pasivnega) poučevanja pri katerem le izvajalec predava ali izvaja predstavitve. Toda ta "tradicionalni" način učenja seveda ni edini, na katerega lahko udeleženci pridobijo in ohranjajo znanje, spretnosti in vedenjske lastnosti, ki so potrebne za učinkovito opravljanje njihovega dela. V zdravstvu je postalo poučevanje način življenja Usposabljanje Vs. Izobraževanje Izobraževanje je najbolj pogosto opisan način prenosa znanja na učence (udeležence). Izobraževanje se izvaja v formalnem šolskem sistemu (šole, univerze).Usposabljanje se osredotoča na razvoj spretnosti. Usposabljanje je zato bolj konkretno in specifično usmerjeno. Njegove cilje in pričakovane rezultate je lažje določiti.

5. Prepoznavanje potreb usposabljanja Zdravstveni sektor, mora zagotoviti, da so zdravstveni delavci ustrezno usposobljeni in, da pri svojem delu izpolnjujejo standarde kakovosti. • Zakaj usposabljati? • Usposabljanje je tudi del osebnega in strokovnegarazvoja. • Omogočausposabljanjepripravnikazarazvojnjegove/njenestrokovneusposobljenosti in prispeva k oblikovanjuboljšepredstave o delu. • Dobrousposobljenizdravstvenidelavcilahko rešujejoprobleme, součinkovitejši in se počutijoboljeterso boljzadovoljni s svojoslužbo. Usposabljanjelahkodelujekotspodbuda. Ne poveča lestrokovnihsposobnosti in veščin, ampaktudi prispeva k motivaciji in ekipnemu duhu,sajstiki z drugimiudeležencitekom usposabljanjabogatijodelovnookolje.

6. Prepoznavanjepotrebusposabljanja Zakaj usposabljati? Usposabljanje se mora začeti z jasno opredelitvijo potreb udeležencev.Edini način, da se zagotovi, da so potrebe pravilno identificirane, da informacije dobite neposredno od ciljne skupine.To se lahko stori z organiziranjem srečanj s predstavniki zdravstva ali prek osebnih intervjujev z zdravniki in medicinskimi sestrami. Prav tako so lahko v pomoč rezultati Aurorine "Analize lokalnega konteksta", ki se lahko uporabijo za ugotavljanje ali določena dejavnost zadostili potrebam udeležencev.

7. Prepoznavanjepotrebusposabljanja Da bi zapisali ustrezne pričakovane učne izide moramo uporabljati primeren jezik. Primeri alternativnih učnih poti: •Učenje na daljavo: Učenje s pomočjo računalnika in e-usposabljanje. • Učenje na delovnem mestu: mentorstvo, coaching in ocenjevanje. • Samoučenje: Opazovanje in vključevanje, raziskovanje, projektno delo. • Širše možnosti: študijski obiski, gostovanja, opazovanje v senci (work shadowing), konferencein delavnice (workshopi). • Razjasnitev pričakovanih učnih izidov! • Pomaga izvajalcem in udeležencem, da se osredotočijo na ključne vsebine usposabljanja. • Pomaga pri identifikaciji novih potreb usposabljanja. • Učni izzidi morajo biti: • Specifični; • Uporabni; • Dosegljivi; • Relevantni; • Časovno-specifični.

8. Prepoznavanjepotrebusposabljanja Upoštevati moramo specifike konteksta v katerem se bo izvajalo usposabljanje in specifičnosti težko dosegljivih skupin. Zakaj morajo izvajalci nameniti čas identifikaciji in zapisovanju pričakovanih učnih izidov? Usposabljanje mora biti pragmatično (npr. ustrezati mora potrebam uporabnikov), dosegljivo v predvidenem času, mora se ga dati oceniti, saj to izvajalcem in uporabnikom omogoča, da spoznajo kaj so pridobili z usposabljanjem. Usposabljanje zagotavlja, da izvajalci in udeleženci poznajo specifične cilje usposabljanja. Izbira metode usposabljanja. To usposabljanje je razvito v okviru projekta AURORA in je namenjeno strokovnjakom n področju spremljanja raka materničnega vratu. Ciljna skupina usposabljanja so zdravstveni strokovnjaki, še posebej ginekologi, medicinske sestre, osebje za spremljanje in načrtovanje družine, splošni zdravniki ipd. Da bi zagotovili ustreznost usposabljanja vsakemu udeležencu usposabljanja, morajo izvajalci najprej opredeliti potrebe udeležencev.

9. Prepoznavanjepotrebusposabljanja Ko vemo, kako identificirati potrebe usposabljanja in ciljno skupino moramo v naslednjem koraku določiti cilje usposabljanja Ključno je, da upoštevamo vse vire, ki prispevajo k identifikaciji potreb usposabljanja Opredelitev ciljev usposabljanja Identificirane potrebe morajo biti prevedene v konkretne teme, ki bodo vsebovane v izvajanju usposabljanja. Istočasno moramo pozornost nameniti specifični ciljni skupini: kakšen nivo znanja in sposobnosti je potreben in katera metoda je najprimernejša (glej tudi poglavja o metodah in tehnikah usposabljanja). • Priporoča se, da za prevod identificiranih potreb usposabljanja v cilje določenega usposabljanja uporabite sistematičen in strukturiran pristop. • Uporabite lahko naslednjo strategijo: • Zberite na kup identificirane potrebe usposabljanja. • Določite, kolikor je mogoče natančno, sposobnosti, znanja in vedenjske lastnosti, ki so potrebne za razvoj kompetenc, ki izvirajo iz vsake od prej identificiranih potreb usposabljanja.

10. Prepoznavanjepotrebusposabljanja • Na temelju vaših organizacijskih prioritet določite potrebe usposabljanja, ki bodo najbolj prispevale k učinkovitemu delovanju. • Po razpravi na temelju mankov (lukenj) oblikujte seznam potreb usposabljanja. • Razmislite o vseh ostalih zadevah, ki so povezane s problemom, ki ga imate. • Sprejmite končno odločitev na temelju: • Prioritet potreb glede na vlogo, ki jo ima posameznik. • Rezultatovseznama potreb in obseg mankov (lukenj) v usposabljanju. • Informacij iz drugih virov. • Predvidenega trajanja potreb - nekateri problemi s časom izginejo. • Deleža ciljne populacije, ki jo pokrijemo z identificirano potrebo usposabljanja. • Stroškov, socialnih in finančnih, ignoriranja potreb usposabljanja. S tem sistematičnim pristopom boste manj gotovo izpustili pomembne aspekte problema.

11. Organizacija usposabljanja • Določitev virov usposabljanja • Ko načrtujete usposabljanje, razmislite o virih usposabljanja. Skušajte jih določiti z uporabo naslednjega seznama: • Ljudje: trenerji, ki so že sodelovali v AURORA “Train the trainers” programu, strokovnjaki, splošni zdravniki, zdravstveno osebje, udeleženci sami, pacienti, ipd … • Kraji: obiski relevantnih zdravstvenih centrov, bolnišnic, univerz, ipd. • Pisni alispletni (on-line)materiali: AURORA materiali za e-učenje, knjige, časopisi, printi prosojnic, priročniki, videi, materiali na spletu, ipd.

12. Organizacija usposabljanja Ustvarite najboljše možno okolje za usposabljanje Ne glede na to katero metodo uporabimo, moramo vedno razmisliti o enem splošnem dejavniku: kako zagotoviti, da se bodo udeleženci počutili prijetno in bodo sprejemali znanje. Z drugimi besedami, kako oblikovati najboljše učno okolje? Lokacija: V pomoč je zagotovitev okolja, ki se geografsko loči od okolja v katerem udeleženci delajo. Na ta način se izognemo motilcem, ki so povezani z delom (Mobilni telefonimorajo biti zagotovo izključeni!) in lažje dosežemo učne cilje in izide. Nastanitvene zadeve: fizično udobje je pomembno. Upoštevajte: • temperaturo v prostoru; • prezračevanje; • možnosti sedenja; • razporeditev stolov – lahko vsak vidi govorca? Lahko govorec vidi vsakogar v prostoru? Je dovolj sob (ali prostorov za premore in aktivnosti v manjših skupinah)?

13. Organizacija usposabljanja Odločite se o materialih in metodah Tim izvajalcev ali izvajalec se mora v zgodnji fazi odločiti kako bo izvedel usposabljanje. To pomeni, da morajo določiti: - Katere materiale bodo pred ali med usposabljanjem prejeli udeleženci (program, priročniki, članki, prosojnice, ipd.). - Katera orodja želijo uporabiti? (PowerPoint, projektor, video/DVD, tabla) • Odločite se o aktivnostih • Čas: trajanje dogodka (en dan, več dni) • Raven usposabljanja: za izkušene udeležence ali za začetnike? • Namen usposabljanja: prenos znanja ali izkušenj, sprememba vrednot ali vedenja? Načrtovane učne dosežke oblikujete vnaprej; so osnova vseh nadaljnjih odločitev in priprav.

14. Organizacija usposabljanja • Organizacija v praksi • 1. Udeležencem pošljite povabila ali zahtevajte potrditev udeležbe (vsaj 2 meseca vnaprej). • 2. Udeležencem vnaprej posredujete materiale, da bodo imeli dovolj časa za pripravo (minimalno 2 tedna prej). • Seznanite izvajalce in udeležence z temeljnimi pravili. • 4. Pripraviteevalvacijske materiale (vprašalnike, ki jih boste uporabili pred in po usposabljanju ipd.). • 5. Pripravite priponke za imena tako za izvajalce kot za udeležence. • 6. Odmor za kavo/kosilo: poskrbite, da bodo čaj, kava in kosilo na voljo ob ustreznem času. • 7. Pripravite dokumente, ki jih želite razdeliti ob prihodu udeležencev. • Pripravite PowerPoint, projektor, premično tablo, pisala ipd. • Po dogodku: zberite rezultate evalvacije in na tem temelju oblikujte naslednje korake. O rezultatih evalvacije se pogovorite z ostalimi izvajalci in znotraj vaše organizacije.

15. Kako ustvariti najboljše učno okolje • Čas • Kako doseči, da bodo udeleženci sproščeni • Osnovna pravila Praktični nasveti Ustvarite najboljše učno okolje Preveč tekanja naokrog, ker želite v zadnjem trenutku urediti zadeve povezane z opremo in materiali ni strokovno in preprečuje, da bi udeleženci zaupali izvajalcu. Zato morate biti pred začetkom usposabljanja gotovi, da so izvajalci pomislili na vso potrebno opremo (e.g. projektor, PowerPoint, premične table, ipd.), kar vam omogoča, da boste začeli ob dogovorjenem času in boste delovali organizirani. Distribuirajte dokončen program (vključno s pričakovanimi učnimi izidi) 7-14 dni pred usposabljanjem (v pisni ali elektronski obliki). Na začetku usposabljanja, izpostavite (ob PowerPoint podpori ali z nanašanjem na pisno gradivo) pričakovane učne izide in pojasnite, zakaj se vam zdijo relevantni za udeležence.

16. Praktičninasveti • Čas • Kako doseči, da bodo udeleženci sproščeni • Osnovna pravila • Kako doseči, da bodo udeleženci sproščeni • Osnovna pravila Poskrbite, da se bodo udeleženci počutili dobro Potrebe odraslih udeležencev se razlikujejo od drugih skupin, kot so npr. dodiplomski študenti. Nekateri se lahko v določenem učnem okolju neprijetno počutijo. Razmislite o prihodu udeležencev: Je primerno, da vsakega od udeležencev osebno pozdravite? (Je na voljo kava? So na voljo priponke z imeni? Se izvajalci poskušajo pomešati med udeležence med premori ali kosilom?) Čas Čas je vir, omejitev časa pa potencialna nevarnost. Razmislite o času začetka in konca: Bodo lahko udeleženci prišli na usposabljanje ob dogovorjenem času? Bo prepozen zaključek nekaterim preprečil, da bodo prišli domov ob dogovorjenem času? Odmori so nujni za osvežitev udeležencev – vendar se zavedajte, da je čas postrežbe običajno daljši od tistega kot ga načrtujejo izvajalci.

17. Kako doseči, da bodo udeleženci sproščeni • Osnovna pravila Praktični nasveti Bodite pozorni na vaš uvod: so pričakovani učni izidi jasno izpostavljeni? Ohranjajte suportivno klimo: bodite občutljivi na možne znake anksioznosti, udeležence spodbujajte in jim pritrjujte. Naj bodo usposabljanja kratka in imajo dovolj odmorov. Obenem tudi zagotovite, da bo dovolj časa za diskusiji in odgovore na vprašanja, saj boste tako dosegli, da bo usposabljanje skladno s potrebami udeležencev in ne izvajalcev. Na formalnem usposabljanju predstavite informacije zelo strukturirano in organizirano in si pri tem pomagajte s pregledom povedanega/povzetki/naslovi (npr. s pomočjo PowerPointa). Naj bo vsebina zanimiva za udeležence in uporabljajte različna orodja s katerimi boste ohranjali njihovo pozornost. Zelo pomembno je, da ponudite možnost uporabe znanja v praksi: s študijami, skupinsko diskusijo povratnim poročanjem, igranjem vlog, ipd.

18. Praktični nasveti • Osnovna pravila Oblikovanje ustreznih osnovnih pravil Morda je primerno, da se udeleženci zavedajo svojih odgovornosti.Z drugimi besedami, ne pričakujte, da se vsi udeleženci želijo učiti. Vi, kot izvajalec, morate zagotoviti, da udeleženci sodelujejo na temelju določenih osnovnih pravil. Vedno je bolje, da na začetku usposabljanja postavimo pravila in se tako izognemo nadaljnjim nejasnostim. • Razmislite: • Pričakuje se prisotnost udeležencev – kakršnakoli tendenca po predhodnem odhodu se lahko napove s pomočjo obrazcev ob koncu usposabljanja; • Čas: zgubili boste čas, če boste pokazali, da ne sledite časovnici: poskusite začeti in končati ob dogovorjenem času. • Sodelovanje je ključno – morda boste morali pojasniti, da je predvsem pri usposabljanju v majhnih skupinah (glejte poglavje 6) nujno aktivno sodelovanje.

19. Metodologija: teorija o izobraževanju in učenju odraslih Je oblikovana, da bi izvajalcem usposabljanja zdravstvenih strokovnjakov pomagali: • Razumeti pomen zagotovitve vključenosti v usposabljanje in raznolikost izbranih metod; • Identificirati znanje, sposobnosti, vedenja in vrednote, ki so del zdravstvenega usposabljanja • Razviti specifične strategije in metode usposabljanja za spremljanje raka materničnega vratu; • Podati dobre prakse usposabljanja na področju spremljanja raka materničnega vratu, ki bodo izvajalcem in udeležencem v pomoč pri presoji kdaj je usposabljanje učinkovito.

20. Osnove učenja odraslih: Andragogika Zdravstveni delavci s področja spremljanja raka materničnega vratu (ginekologi, medicinske sestre, splošni zdravniki ipd.): • Imajo strokovno znanje in izkušnje; • Želijo identificirati izobraževalne potrebe; • Jih zanimajo praktični rezultati in znanje; • So za izvajalce strokovni kolegi. • Idealni učni proces bo zajel vsa štiri področja na shemi (1. Konkretno izkušnjo; 2. Opazovanje in refleksijo; 3. Oblikovanje abstraktnih konceptov in 4. Testiranje v novih situacijah):

21. Krog učenja: kako spoznati in absorbirati novo znanje • Konkretne izkušnje: igranje vlog, demonstriranje • ‘naredi prav/narobe’: e.g. Komunikacijske strategije s težko dosegljivimi skupinami za RMV • Oblikovanje abstraktnih konceptov: strukturirana diskusija o izkušnjah udeležencev in njihovih zaključkih • Raznolike možnosti (multiple choice) • Miselni vzorci (mind-mapping) • Opazovanje in refleksija: Predavanje/prezentacija • Raziskovanje: udeležencem damo literaturo in od njih zahtevamo, da sami poiščejo najbolj primerno teorijo za razrešitev določenega študija primera ali določenega vprašanja. • Testiranje v novi situaciji: • Udeleženci na temelju teorije naredijo „checklisto” in v študiji primera zatem ugotavljajo ali je bila teorija uporabljena pravilno ali napačno.

22. Vloga učitelja (trenerja): spodbujanje učenja • Identifikacija izobraževalnih potreb: • Izboljšanje komunikacijskih strategij glede na potrebe TDS • Določanje želenih učnih izidov: • Ustrezna komunikacija udeležencev, ki promovira participacijo pri spremljanju raka matrničnega vratu, • Z namenom izboljšanja nadaljnjih korakov, • Pogovor o slabih rezultatih. • Oblikovanje tečajev in programov: • Glede na lokalno okolje na področju spremljanja raka materničnega vratu • Presojanje in izbira virov in metod: • Glede na udeležence (zdravstveno osebje s področja spremljanja raka materničnega vratu) in lokalne vire • Izvedba usposabljanja: • Prilagojena udeležencem • Evalvacija in analiza rezultatov usposabljanja • Diskusija o izvedbi usposabljanja in potrebah s kolegom, ki prav tako izvaja usposabljanja

23. Ovire Tehnike usposabljanja • Izbira ustrezne metodologije zagotovi: • Spreminjanje neprimernih vedenj udeležencev; • Okrepi obstoječa pozitivna vedenja • Senzibilizira udeležence glede potrebe po promociji in izvajanju spremljanja raka materničenga vratu • Prava metoda ohranja zanimanje udeležencev za usposabljanje. • Organizacijske (povezane z okoljem usposabljanja) in individualne (povezane z udeleženci usposabljanja) • Rešitev: • Usposabljanje prilagojeno potrebam publike • Zdravstveni delavci s področja spremljanja raka materničnega vratu (ginekologi, medicinske sestre, splošni zdravniki ipd.) • Uporaba raznih tehnik sodelovalnega usposabljanja (participatory training)

24. Skupinska dinamika Dinamika malih skupin • Priložnost za skupinsko diskusijo • Pozorna priprava, da dosežemo: • Dobro diskusijo. • Zaključke za direktno uporabo v strokovni praksi (usmeritve). • 3 vrste diskusij: • Direktivna diskusijska skupina – obstaja en pravi odgovor, namen je priti do tega pravega odgovora. • Nedirektivna diskusijska skupina – ni samo enega pravega odgovora, namen je raziskati temo skozi interakcijo udeležencev v skupini na pozitivenin konstruktiven način. • Seminarska oblika diskusije – uporablja se, ko še ni sprejetega odgovora, namen diskusije je oblikovati konstruktivne zaključke, ki bodo vodili k nekim skupnim odločitvam na temelju obstoječih alternativ. • Vključujekooperativne alikolaborativne učne tehnike: • Kot so naloge in odgovornosti, diskusija, razlaga, izmenjava mnenj in prošnje za pomoč • Homogene skupine: udeleženci se počutijo varneje, lažje sodelujejo drug z drugim • Skupinska sestava na temelju predhodnih strokovnih znanj in izkušenj na področju spremljanja raka materničnega vratu • Heterogene skupine: lahko omejijo kolaborativno učenje (ovirajo vključevanje v diskusijo) • Delo s skupino zahteva specifične sposobnosti izvajalca • Vir informacij/vzornik (role model)

25. Ovire pri delu v majhnih skupinah • Obstoječi odnosi med udeleženci (kolegi) • Zlahka se zavrnejo nekatere ideje in sprejmejo druge kot očitne, ne da bi priznali njihove omejitve (zakoreninjene navade na temelju predhodnih izkušenj) • Preveč sklicevanja na primere iz osebnih izkušenj • Ne pojasni se dovolj jasno pričakovanj in namena razprave • Nezanimive ali nespodbudne naloge • Ni kakovostnih materialov za razpravo • Na osebe namesto na naloge usmerjene skupine • Prevelike skupine, ne zagotavljajo ustreznega sodelovanja • Člani skupine se morda ne poznajo med seboj • Izbor članov skupine lahko oteži odprto razprava • Preveč nalog za skupino • Vodje skupin niso dovolj pripravljeni • Dominanten vodja skupine • Neprimerno okolje za razpravo

26. Pravi način: udeleženci dojemajo razpravo v majhni skupini izpolnjujoče, ko… • Imajo možnost prispevati: • Izmenjava in pridobivanje znanja in izkušenj • Namen razprave je jasen • Vzdušje je toplo in prijateljsko • Razprava je dobro vodena • Imajo občutek, da se učijo nekaj relevantnega

27. 9 korakov:praktični napotki za skupinsko delo 1: Razumevanje skupine: posebna sestava skladno z lokalnim okoljem • Motivacija, prejšnje izkušnje, ovire (zakoreninjene navade na temelju prejšnjih izkušenj). 2: Načrtujte za skupinsko nalogo (teme o presejalnih pregledih za odkrivanje raka materničnega vratu). 3: Zagotovite, da skupina razume naloge in predvidene rezultate učenja • Določite pravila, naloge, vire. 4: Zagotovite, da skupina razume vlogo vodje skupine • Spodbujanje razprave. 5: Če vodite razpravo, uporabite ustrezen nabor dobro časovno izbranih in dobro usmerjenih vprašanj • Odpiranje razprave, spodbujanje razprave in kontinuiteta. 6: Če dodeljujete naloge manjšim skupinam • Prepoznavanje parov, spremljanje napredka, vstopanje v razpravo 7. [Po potrebi]: Ustrezno se ukvarjajte z problematičnimi člani • Ohranjanje namenov obstoja skupine in osrednje teme. 8: Povzemite • Pomen dejavnosti za strokovno prakso v presejalnih pregledih za odkrivanje raka materničnega vratu. 9: Preglejte svoj kontrolni seznam po skupinski razpravi.

28. Viharjenje (Brainstorming) Spodbujanje interakcije s publiko: sodelovalne (participativne) tehnike Snežna kepa ali piramida • Sledi prezentaciji • Udeležence prosimo, da odgovorijo z idejami • Da zberemo ideje in preprečimo prezgodnjo diskusijo • Nadaljna diskusija / analiza / kategorizacija • V parih in skupinah treh, štirih članov • Kratko razpravljanje o temi • Potem v naslednjem paru, skupini treh, štirih • Sledi skupna razprava • Interakcija v relativno ‘varnem’ okolju • 4 – 40 udeležencev • Zahteva predhodni ‘feedback` Majhne diskusijske skupine (Buzz groups) • 2-3 osebe prosimo, da razpravljajo o določeni temi in potem o njej poročajo • Če ni možnosti, da bi izvedli celotno nalogo v majhni skupini • O jasni, vnaprej določeni temi • Posebej učinkovita v prvih fazah skupinskega usposabljanja

29. Talilci ledu (Icebreaker) Pridobivanje dgovorov publike Naloge, ki jih udeleženci naredijo pred usposabljanjem Daje možnost, da dobimo vpogled v: • Poglede • Znanje • Lastnosti ali • Vrednote Publike kako promovirate spremljanje raka materničnega vratu med TDS • Učinkovito: vnaprejšnja zagotovitev gradiv udeležencem (okvirne informacije) • Daje osnovno znanje • Za identifikacijorelevantnih problemov v vsakodnevnem delu udeležencev (realni primeri) • Kratke naloge na začetku usposabljanja • Da se udeleženci sprostijo in spoznajo • Omogočajo izvajalcem, da spoznajo udeležence • Pazite na čas Igranje vlog • Praktična uporaba teorije • Udeležencem pomaga, da v praksi preizkusijo kaj so se naučili • Sodelovalno skupinsko delo: vsak mora sodelovati • Realistične situacije • Povratna informacija (feedback) je ključna

30. Študije primerov (case study) Povratno poročanje • Predstavitev specifične zgodbe (med težko doseglivimi skupinami - TDS) • „case management” določene situacije s področja spremljanja RMV • „management” vedenja osebe iz TDS zaradi kulturnih, jezikovnih idr. ovir • Interpretacija rezultatov in/ali nadaljnje inštrukcije • Potrebne dodatne informacije • Vsebino moramo oblikovati tako, da dosežemo jasno določene cilje in učne dosežke • Bolj učinkovita v majhnih skupinah • Omogoča, da skupina poroča drugim • Omogoča pregled aktivnosti • Identifikacijo različnih pogledov • Priložnost, da drugi izmenjajo ideje • Težave: • Odgovori in vedenja so v nasprotju s pričakovanji, ki jih je želel izvajalec • Zagotoviti moramo, da povratno poročanje odraža poglede celotne skupine in ne le poglede poročevalca skupine

31. Predstavitve Ustne predstavitve • Težave • Vtis govorca • Ohranjanje pozornosti publike tekom celotne predstavitve • Priprava in vsebina • Brez nerelevantnih vsebin, jasna in logična struktura • Izvedba • Razmislite o prostoru, pripomočkih, hitrosti govora • Po njih zagotovite čas za vprašanja in razpravo • Uporabne v različnih situacijah za različne namene • Predavanje strokovnjaka (usposobljenega v AURORI) • predavanju sledi odprta diskusija (ali predavanje z možnostjo postavljanja vmesnih vprašanj) • kratke prezentacije udeležencev panelne diskusije in potem panelna diskusija (z možnostjo odgovarjanja na vprašanja publike) • kratke prezentacije skupin o določeni temi

32. Materiali za usposabljanje Uvod • Vizualni pripomočki: • Uporabljajte jih tam, kjer bodo podkrepili povedano (ne za okras!) • Zagotovite, da jih bo lahko vsak videl • Naj bodo čim bolj enostavni • Izbira materialov: • Velikost skupine udeležencev usposabljanja • kraj in razpoložljiva tehnična oprema • sposobnosti izvajalca(na primer za uporabo PowerPointa) • fizična pripravljenost udeležencev • vidne ali slušne ovire in omejitve zahtevajo prilagojene materiale • Učinkovito usposabljanje – ustrezna orodja in materiali • Učinkoviti materiali – želeni učni dosežki • Vizualni pripomočki pomagajo: • Razumeti strukturo prezentacije • ohranjati pozornost • Oblike vizualnih pripomočkov: • projektorji, PowerPoint prezentacije,računalniška grafika, table,premične table s papirjem (flipchart), videi, predmeti in printi materialov.

33. Materiali za usposabljanje Audio-vizualni pripomočki • Da učinkovito predstavimo določen poudarek. • Da pomagamo udeležencem pridobiti več – do 75% znanja ali informacij pridobimo s pogledom. • Da ohranimo pozornost. • Da osredotočimo pozornost na eno točko/poudarek. • Da razdelimo predavanje (posebej na vsakih 20 minut). • Da spodbudimo pogovor. • Da izvajalec (in publika) ohrani rdečo nit. • Da zadevo ohranimo v spominu prek podajanja povzetka. • Da pomagamo standardizirati predstavitve, ki jih izvajajo različni izvajalci na različnih lokacijah. • Za popestritev.

34. Materiali za usposabljanje: Power Point in projektor • normalna rutina pri predstavitvah • vizualizacijastrukture in ključnih točk predstavitve • faza priprave • izvajalci lahko uporabljajo slajde, da oblikujejo strukturo predstavitve (naslovi in ključne opombe) • dejanska predstavitev • slajdi kot osnova ustne predstavitve, razlaga teorije in podajanje detajlov • Slajdi (prosojnice) • tudi da predstavimo nove informacije (npr. kot so integrirane video predstavitve) • zagotovitev aktivne vloge udeležencev • vključite slajde z vprašanji za udeležence • kratke predstavitve ali vizualni modeli • vključite spletne povezave • lahko jih natisnete kot izročke • podpora udeležencem med predstavitvijo (ni potrebe za koncentriranje in delanje zapiskov) • podpora ustnim predstavitvam • barve, fonti, oblike in animacije prispevajo k popestritvi in raznolikosti • vendar pa preveč animacij deluje moteče za udeležence

35. Materiali za usposabljanje Audio-vizualni pripomočki • Poskrbite, da bodo slajdi vidni iz konca dvorane: uporabite najmanj font 24 • tekst v temni barvi • Razmislite o postopnem razkrivanju besedila • Lahko uporabite kazalec za vprašanja, ki jih želite poudariti • Stojte zraven projektorja • Projektor vklopite le, ko ga potrebujete in ga po uporabi nemudoma izklopite • NIKOLI ne obrni hrbta publiki • Preverite združljivost svoje različice Power Pointa z različico, ki je na voljo na lokaciji • Poskrbite, da boste vedeli, kako povezati projektor in (prenosni) računalnik • Gospodarno uporabljajte ta orodja-ne pretiravajte. • Zagotoviti, da je vsebina relevantna. • Uporabite slajde, da poudarite ključne zadeve. • Vnaprej se seznanite z njihovo uporabo - poskrbite, da boste vedeli, kako uporabljati avdio-vizualni vir. • Ne preveč informacij naenkrat: ne preobremenite občinstva. • Ne več kot sedem vrstic po pet besed na slajd • Dajte občinstvu dovolj časa za branje vsebine na kateremkoli slajdu • Pomislite ali občinstvu razdeliti print prezentacije

36. Materiali za usposabljanje Table s papirjem • Vnaprej preverite vse praktične zadeve • Flomastri pišejo? • So pravšnje debeline? • Je dovolj papirja? • Bodo tablo videli vsi udeleženci? • Table s papirjem • so enostavne za uporabo • Uporabne za skupinsko poročanje • Vadite čitljivo pisanje in uporabljajte velike tiskane črke • poskusite se izogniti hkratnemu pisanju in govorjenju • Velikost črk je: • 10 ljudi; tablaoddaljena 2m : 2cmvelike in3mmdebele črke • 25 ljudi; tabla oddaljena 10m : 4cmvelike in 3mmdebele črke • 50 ljudi; tabla oddaljena 20m : 8cm velike in 5 mm debele črke • do 100 ljudi; tabla oddaljena 30m : 12cm velike in 1 cm debele črke

37. Materiali za usposabljanje Videi in DVDji Izročki=Printi predstavitev • Vedno vnaprej razložite zakaj jih boste uporabili; • Video ustavite/zamrznite da bi razpravljali o določeni zadevi, ki jo je potrebno upoštevati. • uporabite te vire z razmislekom • Ima kdo težave z vidom ali sluhom? • Razmislite o času v dnevu: bo to napeljalo ljudi k spanju? • olajšati življenje udeležencev • zagotoviti, da bodo imeli jasen in logičen tekst, ki jih bo vodil skozi prezentacijo • dodajte podrobnejše informacije ali reference, ki jih ne morete vključiti v prezentacijo • PowerPoint – možnost tiskanja slajdov v formatu izročkov (a ‘hand-out format’) • Odločite se koliko slajdov boste natisnili na eno stran, pustite prostor za zapiske

38. Povratna informacija in evalvacija Uvod Zakaj si prizadevati za povratno informacijo? • Da ocenimo učinkovitost usposabljanja • Da določimo nadaljnje potrebe za usposabljanje • Zberite informacije vseh deležnikov: • Izvajalcev • Udeležencev • Organizacije • Izvajalci morajo: • Vedeti, če so dosegli pričakovane učne izide. • Določiti nadaljnje potrebe za usposabljanje • Vedeti, kaj si udeleženci mislijo o njihovi izvedbi v plenarnem in skupinskem delu • Udeleženci morajo vedeti: • Ali so dosegli pričakovane učne izide. • Kaj lahko storijo, da v kratkem še izboljšajo manke • Zadovoljitev teh menkov je nujna za ustrezno opravljanje dela ipd.

39. Povratna informacija in evalvacija Krog učenja Jemanje iz zaloge: Kaj vem? (individualno) Načrtovanje: Kako se lahko naprej učim? (razvojno) Refleksija: Kaj morem vedeti? (kontekst) Povratna informacija in evalvacija: Kako veliko in kako dobro sedaj razumem? (relacijsko)

40. Povratna informacija in evalvacija: Povratna informacija udeležencem • Pomembna naloga izvajalca • Znanje: kako veliko so udeleženci razumeli in koliko so bili sposobni uporabiti svoje znanje • Sposobnosti: povratna informacijao vplivu usposabljanja na delovanje • Udeleženec mora najprej evalvirati svoje lastno delovanje • Povratna informacija mora biti specifična, ne splošna • Povezana z delovanjem, ne z osebnostjo udeleženca • Obseg povratnih informacij mora biti obvladljiv–največ tri ali štiri točke • Biti more ravnotežje med pozitivnim komentarjem in konstruktivno kritiko. • Podajanje povratne informacije mora biti kontinuiran proces. • Komentarji izvajalcev podani v različnih fazah usposabljanja: • Ob koncu igranja vlog. • Kot del interakcije s publiko na plenarnem predavanju. • Kjerkoli je mogoče, poskusite povratno informacijo povezati s specifičnimi pričakovanimi učnimi izidi.

41. Povratna informacija in evalvacija: Povratna informacija udeležencev in organizacij, kjer poteka usposabljanje • Udeležencem moramo povedati zakaj potrebujemo povratno informacijo: • Za izboljšanje nadaljnjih usposabljanj • Povratna informacija mora biti anonimna • Vnaprej moramo zanjo načrtovati dovolj časa ob koncu usposabljanja • Vprašanja morajo biti oblikovana tako, da pridobimo uporabne odgovore • Vprašanja se morajo nanašati na izvedbo izvajalcev in na mnenje o uspešnosti usposabljanja

42. Povratna informacija in evalvacija Določanje nadaljnih potreb po usposabljanju • Določite obseg do katerega ste dosegli načrtovane učne izide • Poiščite ideje in predloge za nadaljnja usposabljanja: • Pomembno sporočilo je, da je usposabljanje prilagojeno potrebam udeležencev. • Načini: vprašalniki za evalvacijo usposabljanja, zaključek ob koncu usposabljanja, razprava v majhni skupini ali neformalen pogovor med odmori: • Kaj je bilo dobro (in zakaj)? • Kje bi bile lahko možne izboljšave (in kako)?

43. Povratna informacija in evalvacija Diseminacija pridobljenega na usposabljanju • Zberite vire in naj bodo na voljo po usposabljanju • Povabite udeležence, da dajo materiale na voljo svojim kolegom • Posnemite predavanja strokovnjakov in izvajalcevin jih dajte na splet ter tako naredite dostopne • Oblikujte skupni center virov tako, da tudi udeležence prosite, da vanj prispevajo materiale, ki so lahko uporabni za nadaljnje usposabljanje

44. Viri • Knowles, Malcolm S. (1980) The Modern Practice of Adult Education;  From Andragogy to Pedagogy. Englewood Cliffs, NJ: Cambridge Adult EducationMerriam, Sharan B. and Rosemary S. Caffarella. (1999) Learning in Adulthood: A Comprehensive Guide. San Francisco: Jossey Bass. • Coetzee, M. (2002) Short course in Skills Development Facilitation. Pretoria: University of South Africa. • Gough, Jacqui (1996), developing learning materials, Institute of Personnel and Development • Sloman, Martyn (1994) A Handbook for Training Strategy - England: Grower publishing Limited • Tiberius, R.G. (1990) Small Group Teaching: A Trouble‐Shooting Guide, Toronto, OISE Press and the Ontario Institute for Studies in Education. • Gibbs, Graham (1992), Teaching More Students: Discussion with More Students, Oxford Brookes University, Oxford Centre for Staff.