1 / 32

NERAVNOTEŽJA V GOSPODARSTVU

NERAVNOTEŽJA V GOSPODARSTVU. inflacija, brezposelnost, notranje in zunanje neravnotežje. INFLACIJA. Zmanjševanje vrednosti denarja, spreminjanje cen; Merjenje: indeksi cen na drobno, harmoniziran indeks življenjskih stroškov Vrste inflacije: plazeča se, hitra, hiper inflacija;

tass
Download Presentation

NERAVNOTEŽJA V GOSPODARSTVU

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. NERAVNOTEŽJA V GOSPODARSTVU inflacija, brezposelnost, notranje in zunanje neravnotežje

  2. INFLACIJA Zmanjševanje vrednosti denarja, spreminjanje cen; Merjenje: indeksi cen na drobno, harmoniziran indeks življenjskih stroškov Vrste inflacije: plazeča se, hitra, hiper inflacija; Stroški inflacije: prerazdelitev, predvidena inflacija, prilagajanje, indeksiranje Inflacijski davek: izgubljanje vrednosti denarja Seignorage: dohodek države zaradi monopola tiskanja denarja, kupna moč denarja, ki prihaja v obtok

  3. NEMŠKA HIPERINFLACIJAJanuar1922-Oktober 1923 tečaj cene inflacija (mesečna) Januar 1922 1 1 1 Januar 1923 16 75 189 Marec 1923 45 132 -12 Maj 1923 70 221 157 Julij 1923 354 2.021 386 Avgust 1923 5.394 25.515 1.262 September 227.777 645.946 2.532 Oktober 20.201.256 191.891.890 29.270

  4. INFLACIJA V EU27, EU15 IN SLOVENIJI Opomba: Mesečne stopnje inflacije, preračunane na letno raven. Vir: Eurostat.

  5. MODEL AGREGATNE PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA Funkcija ponudbe:  = e + *(Y-Yr)  = -1 + *(Y-Yr) e – pričakovana inflacija, Yr– ravnotežni produkt Funkcija povpraševanja: Y=Y-1+ *(m - )  = m –1/ *(Y-Yr)  = m –1/ *(Y-Y-1) m – denar,  - cene, Y – produkt, ,  - prilagoditve

  6. INFLACIJA POVPRAŠEVANJA IN INFLACIJA PONUDBE D D1 S D S1 S P1 P1 P P Y Y1 Y Y1

  7. UČINKI POVEČANEGA POVPRAŠEVANJA V RAZLIČNIH TEORIJAH D S D S D C C C S Q Q Q neokeynezianski klasični keynezianski

  8. BREZPOSELNOST Ponudba dela: demografska gibanja, starostna struktura, selitvena gibanja, izobrazbena struktura, cenovna elastičnost ponudbe: dohodkovni in substitucijski učinek Povpraševanje po delu: zaposlitvena funkcija Brezposelnost: prikrita, klasična, ciklična, strukturna, frikcijska Naravna stopnja brezposelnosti (NAIRU- nonacceleratinginflationunemploymentrate), Phillipsova krivulja

  9. STOPNJE BREZPOSELNOSTI V EU27 IN SLOVENIJI

  10. MEHANIZEM ZAPOSLOVANJA, BREZPOSELNOST IN DNINARSTVO • Spremembe v mehanizmu zaposlovanja: zaposlitvena funkcija, avtonomnost, elastičnost, nesimetrija • “normalna” stopnja brezposelnosti: Okunova krivulja • “strukturna” brezposelnost, Beveridgeova krivulja • Nemoč delojemalcev: zmanjševanje deleža plač v BDP • Negotovost zaposlitve: part-time, zaposlovanje za določen čas, samozaposlitev - reforme in fleksibilnost trga “delovne sile”

  11. VRSTE TRGOV DELA (zaposlitvena funkcija)rZ=a+brQ+cD Tip trga “a” “b” “c” posledice tradicionalni + 0 0 ni trga dela, prikrita socializem brezposelnost samoupravni 0 0.3 - rast prikrite brezposelnosti socializem nizka odkrita brezposelnost klasični (ZDA) - 1 0 fleksibilen trg dela kapitalizem odkrita brezposelnost tradicionalni - 0.5 - majhna prikrita brezposelnost evr.kapitalizem visoka socialna zaščita dela neoevropski - 0.7 + rast odkrite brezposelnosti kapitalizem histereza

  12. STOPNJE BREZPOSELNOSTI V EU27

  13. OKUNOVE KRIVULJE 2007-2010

  14. PREMIKI OKUNOVIH KRIVULJ 1996-2009

  15. NEGOTOVOST ZAPOSLITVE V 2004 EU25 EU15 EU10 Max Min brezposelnost % 9.0 8.0 14.3 Poljska(19) Luxemburg(4) Vrsta zaposlenosti (odstotek zaposlenih) part-time 17.7 19.4 8.0 Nizozemska(45) Slovaška(3) za določen čas 13.7 13.6 14.3 Španija(33) Estonija(3) samozaposleni 15.9 14.9 22.0 Grčija(40) Švedska(5) Tvegana zaposlenost 47.3 47.9 44.3 Tveganje revščine povprečje prebivalstva 15.0 15.0 15.0 Irska, Slovaška(21)Češka(8) brezposelni 38.0 38.0 38.0 Irska (54) Švedska (19)

  16. STOPNJA DOLGOTRAJNE BREZPOSELNOSTI 1990 2004 2010_Q2 Trajanje v mesecih 6+ 12+ 6+ 12+ 12+ Slovenija 44.6 Belgija 81.4 68.5 68.9 49.6 50.4 Danska 53.2 29.9 45.0 22.6 18.1 Finska 32.6 9.2 40.8 23.4 19.8 Nemcija 64.7 46.8 67.6 51.8 48.5 Madžarska 46.4 20.4 61.7 45.1 49.5 Islandija 13.6 6.7 21.3 11.2 14.9 Irska 81.0 66.0 55.0 34.3 46.6 Italija 85.2 69.8 65.5 49.7 48.7 Koreja 13.9 2.6 11.6 1.1 Norveška 40.8 20.4 25.3 9.2 19.5 Poljska 62.8 34.7 68.7 47.9 30.4 Švica 27.5 17.0 53.9 33.5 28.22009Q2 Združene države 10.0 5.5 21.9 12.7

  17. DELEŽI PART-TIME (ženske) ZAPOSLITVE V SKUPNI ZAPOSLENOSTI

  18. ZAPOSLITEV ZA DOLOČEN ČASv deželah OECD Reguliranje zaposlenosti za določen čas: • Omejitve za posamezne sektorje: NE • Omejitve pri razlogih za zaposlitev: Belgija, Finska, Francija, Španija, Švedska, Norveška; • Maksimalno trajanje v mesecih: Belgija(11), Francija (18), Nizozemska (36), Poljska (24), Španija (6), Švedska(12) • Omejitve števila ponovitev: Francija, Nemčija, Madžarska, Nizozemska, Portugalska, Španija; • Skupno trajanje v mesecih: Belgija (30), Francija(18), Nemčija(24), Madžarska (60), Irska(48), Švedska(12) Delež zaposlenih za določen čas v skupni zaposlenosti Luksemburg, Irska 3% Slovaška, UK 6% Madžarska 7% Belgija, Italija 8% Avstrija, Češka 9% Danska, Norveška 10% Švica, Nemčija 12% Francija,Nizozemska 14% Švedska, Finska 17% Portugalska 20% Poljska 23% Španija 30%

  19. DELEŽI JAVNEGA SEKTORJA V EU27

  20. GOSPODARSKA RAST IN NOTRANJE RAVNOTEŽJE

  21. FISKALNO STANJE V EU27 • 2007 2008 2009 2010 2011 • BDP mrd. € 12397 12465 11750 12246 12629 • Prorač. saldo mrd. € -110 -302 -810 -805 -564 • (% BDP) -0.9 -2.4 -6.9 -6.6 -4.9 • Odhodki (%BDP) 45.6 47.1 51.0 50.6 49.1 • Prihodki (%BDP) 44.7 44.7 44.1 44.1 44.4 Javni dolg mrd. € 7315 7791 8779 9816 10422 • (% of BDP) 59.0 62.5 74.7 80.2 82.5 • Največji primanjkljasji v 2010: Irska (31.3), Grčija(10.6), UK(10.3), Portugalska (9.8), Španija (9.3), Latvija(8.3)…Slovenija(5.8) • Najmanjši primanjkljaj v 2010: Luksemburg(1.1), Finska (2.5), Danska(2.6), Švedska in Estonija (presežek 0.2) • Najnižji dolg, konec 2010: Estonija(6.9), Bolgarija(16.3), Luksemburg(19.1), Romunija(31.0), Češka (37.6), Slovenija(38.8), Švedska(39.7)….. • Najvišji dolg konec 2010: Grlija(145), Italija(118), Belgija(96), Irska(94), Portugalska(93), Nemčija(83), Francija(82), Madžarska(81)….

  22. STRUKTURE JAVNEGA DOLGA UPNIKI residenti ne-residenti javni dolg/BDP Evro področje 47.9 52.1 82.0 Slovenija 42.3 57.7 38.8 INSTRUMENTI gotovina posojila obveznice depoziti kratkoročne dolgoročne Evro področje 2.8 18.1 9.0 70.0 Slovenija 0.3 7.4 0.2 88.6 DOSPELOST <1leto 1-5 let >5 let Evro področje 26.1 33.6 40.3 Slovenija 8.8 34.1 57.1

  23. JAVNI DOLG (% BDP) V 2007 IN 2011

  24. NOTRANJE NERAVNOTEŽJEPOVEČANJE JAVNEGA DOLGA V KRIZI EU 27

  25. ZUNANJE RAVNOTEŽJEPLAČILNA BILANCA EUmrd.. € 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Tekoči račun -146.2 -127.2 -243.3 -131.8 -82.2 -71.2 - blago -163.8 -156.2 -205.0 -86.3 -127.8 -140.5 - Storitve 70.6 87.8 86.2 64.0 92.4 109.1 - Dohodki 1.1 -2.2 -66.9 -49.3 19.2 25.8 - Transferi -54.1 -56.6 -57.6 -60.2 -66.1 -65.5 - Rusija -50.7 -37.7 -52.3 -32.2 -46.9 -62.1 - ZDA 112.3 98.3 53.7 29.5 59.3 63.1 - Kitajska -114.8 -140.0 -142.2 -113.9 -136.0 -121.9 - Japonska -38.2 -38.5 -39.3 -29.9 -28.5 -27.9 Kapitalski račun -11.0 -15.9 -8.4 -7.6 39.2 42.9 - direktne investicije -74.4 -107.3 -177.9 -67.3 -93.4 -144.6 - portfolio investicije 241.0 352.3 806.3 443.0 251.9 386.9 - druge investicije -91.8 53.8 -609.2 -272.2 -119.3 -199.4

  26. KRIZAKORENINE, RAZVOJ, ŠIRJENJE, KONEC?

  27. KORENI KRIZE 1 (J.Huffschmid)

  28. KORENI KRIZE 2 (J. Huffschmid)

  29. FINANČNO POGLABLJANJE(J.Huffschmid)

  30. POVPRAŠEVANJE

  31. DRŽAVE V NEVARNOSTI?

  32. KAKO IN KDAJ SMO PRIŠLI, KJER SMO ? KREDITI/DEPOZITI KREDITI IN DEPOZITI VIRTUALNO BOGASTVO NETO ZUNANJI DOLG

More Related