1 / 40

Projekt Usposabljanje učiteljev za izvajanje posodobitev gimnazijskih programov

Projekt Usposabljanje učiteljev za izvajanje posodobitev gimnazijskih programov. NAČRTOVANJE KURIKULARNIH POVEZAV: ORGANIZACIJSKI IZVEDBENI VIDIKI. Ljubljana, 6/2 - 2009 Katja Pavlič Škerjanc, katja.pavlic@zrss.si.

toshi
Download Presentation

Projekt Usposabljanje učiteljev za izvajanje posodobitev gimnazijskih programov

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. Projekt Usposabljanje učiteljev za izvajanje posodobitev gimnazijskih programov NAČRTOVANJE KURIKULARNIH POVEZAV: ORGANIZACIJSKI IZVEDBENI VIDIKI Ljubljana, 6/2 - 2009 Katja Pavlič Škerjanc, katja.pavlic@zrss.si Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

  2. Program prvega dne

  3. KURIKULARNE POVEZAVE: Usposobitev Kaj? Kaj kurikularne povezave so? “Morfologija” Vrste, oblike, obseg…? Kako? Kdo? S kom? Kdaj? Kje? “Sintaksa” : Kako jih načrtujemo, izvajamo in ugotavljamo njihovo uspešnost?

  4. Kaj terja integrativnikurikul? Od učiteljev: • Pripravljenost na sodelovanje in timsko delo (→ reinterpretacija avtonomije) • Soglasje o ciljih in pričakovanih rezultatih kurikularnih povezav • Znanje /Zmožnosti za sodelovalno (zlasti timsko) poučevanje (pripravljenost na usposabljanje) • Prožnost in pripravljenost na nekaj tveganja • Pripravljenost na spremembe (→ odreči se določenemu učnemu cilju v določenem času, brez jeze/nejevolje/občutka prikrajšanosti pristati na spremembe v organizaciji delovnega časa itd.))

  5. Kaj so nujni pogoji za izvajanje kurikularnih povezav? Na ravni šole kot celote: • Prepričanje v smiselnost na vseh ravneh, od vodstva šole do posameznega učitelja) • Fleksibilna organizacija učnega procesa • Ustrezna organizacija dela (reinterpretacija organizacije delovnega časa) • Prostorske zmožnosti kolektivna kreativnost

  6. ORGANIZACIJSKI IZVEDBENI VIDIKI KURIKULARNIH POVEZAV MAKRO RAVEN MEZO RAVEN • Načrtovanje kurikularnih povezav na ravni šole kot celote ► • Izvedbeni kurikul šole: • Načrt izvajanja vseh organiziranih oblik vzgojno-izobraževalnega procesa • Načrt zagotavljanja kakovosti (spremljanja in ugotavljanja • Kazalniki kakovosti ter • Kriteriji in merila za ugotavljanje in ocenjevanje kakovosti • Načrtovanje posameznih kurikularnih povezav ► • (Izvedbeni) načrt kurikularne povezave: • Opredelitev cilja/ciljev in pričakovanih učnih rezultatov • Določitev evidenc za ugotavljanje učnih rezultatov • Določitev dejavnosti za izvajanje učnega procesa (vse faze, tudi preverjanje in ocenjevanje znanja) • Organizacija kurikularne povezave

  7. NAČRTOVANJE: Ravni in smeri Če ne uspeš načrtovati, načrtuješ neuspeh…

  8. POSODOBITEV GIMNAZIJE NA RAVNI ŠOLE : RAZNOLIKOST TIMOV Poučevalni timi Predmetni in področni aktivi Projektni timi

  9. VPELJAVA INTEGRATIVNEGA KURIKULA NALOGE - DEJAVNOSTI: • Načrtovanje • Izvajanje • Spremljanje • Evalviranje • Diseminacija Razvojni projekt kot akcijsko raziskovanje NAČRTUJ IZVAJAJ EVALVIRAJ SPREMLJAJ

  10. OKOLJE PREDPISANO zakoni, pravilniki … (…MŠŠ) IZVEDBENI KURIKULUM PRIČAKOVANO dijaki, starši, okolje (…ZŠ, konzorcija) ŽELENO učitelji, ravnatelj, drugi delavci MOŽNO kadrovske, prostorske, finančne idr. omejitve ŠOLA

  11. NAČRTOVANJE: Dokumenti

  12. VPELJAVA INTEGRATIVNEGA KURIKULA KORAKI V NAČRTOVANJU: IZDELAVA NAČRTA VPELJAVE INTEGRATIVNEGA KURIKULA • Določitev nosilca/-ev (vodje PT in PT) • Načrtovanje na ravni šole: • Cilji (kaj hoče šola doseči s timskim poučevanjem) • Načrtovanje izvedbenih oblik ter organizacija priprav in pouka • Načrtovanje na ravni timov: • Cilji (kaj hočeta doseči – skupaj – učitelja v timu) • Načrtovanje na izvedbeni in didaktični ravni (katera oblika timskega poučevanja za katere učne cilje)

  13. Vpeljava integrativnegakurikula: Načrt izvajanja, spremljanja in evalviranja • Cilji • Pričakovanidosežki • Kazalniki kakovosti dosežkov (kvantitativni in kvalitativni) • Kriteriji in merili ocenjevanja kakovosti • Dejavnostiza doseganje ciljev • Kazalniki kakovosti procesov (kvantitativni in kvalitativni) • Kriteriji in merili ocenjevanja kakovosti • Omejitve in tveganja • Načini odpravljanja omejitev in zmanjševanja tveganj • Nujni pogoji

  14. VPLEJAVA INTEGRATIVNEGA KURIKULA Kurikul, osredinjen na predmete INTEGRATIVNI KURIKUL ? GEO GL ŠVZ KEM SLO ZG PS INF AN NE FIL KEM SOC MAT BIO BIO SOC GEO LUM PS FIZ ? INF ZG LUM GL SLO MAT FIZ AN ZG NE ŠVZ FIL ?

  15. SISTEM KURIKULARNIH POVEZAV celovite = kroskurikularne

  16. MORFOLOGIJA KURIKULARNIH POVEZAV: Povezovalni elementi Kategorije kurikularnih povezav so: • povezovalni elementi(kaj vzpostavlja povezavo, ti. organizing elements) • ravni povezovanja (število in medsebojni odnos v povezavo vključenih predmetov) • obseg povezanosti (globina in širina povezanosti glede na celotni kurikulum)

  17. Kurikularne povezave pomenijo povezovanje s pomočjo: vsebin (tj. vsebinskih in procesnih znanj) dejavnosti (npr. branje, pisanje …) didaktičnih metod in postopkov(npr. aktivno učenje, projektni pristop) uporabe učnih orodij(npr. IKT) miselnih postopkov, veščin in navad(npr. razvijanje kritičnega mišljenja, ustvarjalnega mišljenja, zmožnosti reševanja problemov in odločanja – ti. veščine za 21. stoletje, 21st century skills) posameznih kompetenc(npr. bralne zmožnosti, medkulturne zmožnosti, digitalne zmožnosti, učenje učenja, socialnih zmožnosti ipd.) (makro)konceptov(npr. človekove pravice, medkulturnost ipd.) MORFOLOGIJA KURIKULARNIH POVEZAV: Povezovalni elementi

  18. INTEGRATIVNI KONTINUUM • 0. integracija s pomočjo načrtovanih korelacij • NAVEZOVANJE POVEZOVANJE • integracija s pomočjo skupnih tem (vsebin) oz. konceptov • integracija s pomočjo skupnih dejavnosti, metod in postopkov • integracija s pomočjo skupnega problemskega (ključnega, bistvenega) vprašanja • integracija s pomočjo za dijaka relevantnega in v dijaka usmerjenega raziskovanja problemskega vprašanja

  19. IZMENJAVA IDEJ DISKUSIJSKE SKUPINE MEDSEBOJNA OPAZOVANJA SKUPNE UČNE DEJAVNOSTI IZMENJAVE UČITELJEV TIMSKO POUČEVANJE: timsko poučevanje tipa B SODELOVALNO POUČEVANJE Nobeden od nas ni tako pameten kot mi vsi skupaj. Japonski pregovor ►timsko poučevanje tipa A = INTERAKTIVNO TIMSKO POUČEVANJE

  20. Izvedbeni vidiki kurikularnih povezav KURIKULARNA POVEZAVA Sodelovalnopoučevanje • Vlogapredmeta(nosilna, poudarjena, podporna)? • Povezovalni element (“vsebina – veščina – vrednota”)? • Ravenpovezovanja(intra-, multi-, inter-, disciplinarna)? • Obseg povezanosti (vertikalna ali horizontalna, delna ali celovita = kroskurikularna povezava)? • Nosilec (= koordinator) KP? • NačrtovanjeKP (izbira oblike sodelovanja - komunikacija med učitelji)? • Časovna razmerja (zaporednost in/oz. vzporednost ciljev posameznih predmetov) in mejniki(terminus post quem, terminus ante quem)? • Vrsta in oblika timskega poučevanja(rotacijsko ali interaktivno …)?

  21. Osmislitevkurikularnih povezav: PREVERITEV CILJEV POVEZAV? Sito smiselnosti: • Dosegljivostcilja na predmetni ravni: • Cilji, ki jih predmet/učitelj v okviru svojega predmeta ne more doseči sam (→KOMPETENCE!) • Kakovost učnih rezultatov na predmetni ravni: • Cilji, ki jih učitelj sam ne more doseči tako dobro (celovito, poglobljeno ipd.) • Prenosljivost ciljev in rezultatov povezave: • “Ekonomičnost” vloženega dela? • Učinek novosti - “Enkrat ni nobenkrat”

  22. SITO SMISELNOSTI Osmislitev (interaktivnega) timskega poučevanja ►KAJ BOM RAJE NAREDIL/-A SKUPAJ S KOLEGICO oz. KOLEGOM? “Nekaj, česar sam ne morem narediti.” “Nekaj, česar sam ne morem narediti tako dobro.”

  23. KAKO KOMPLEKSNA JE KURIKULARNA POVEZAVA? • Bo potekala vse leto, en mesec, en teden, en dan? • Koliko oddelkov bo vključenih? Koliko učiteljev? • Koliko in kako lahko posežemo v običajno organizacijo pouka (fleksibilnost pri izbiri izvedbenih oblik in oblikovanju urnika – projektni dnevi oz. tedni, interaktivno timsko poučevanje ipd.)? • Prostorske možnosti (kaj na šoli, kaj zunaj nje)? Izhajajoč iz ciljev (skupnih in posamičnih) …

  24. Izvedbeni vidiki kurikularnih povezav

  25. Izvedbeni vidiki kurikularnih povezav

  26. SODELOVALNO POUČEVANJE: SKUPNE FAZE Uspešnost TIMSKEGA POUČEVANJA je odvisna od kakovosti sodelovanja, ključno pa je SKUPNO NAČRTOVANJE.

  27. Izhodišča za vpeljavo - cilji vpeljave interaktivnega TP na ravni šole?

  28. RAZVOJNE FAZE INTERAKTIVNEGA TIMSKEGA POUČEVANJA • Začetna faza:uvajalno obdobje načrtnega in sistematičnega medsebojnega spoznavanja pred začetkom izvajanja timskega poučevanja nujno vključuje tudi vzajemno opazovanje pouka in oblikovanja temeljnih dogovorov za timsko delo. Kompromisna faza:obdobje iskanja in preskušanja različnih rešitev in pristopov, oblikovanja “pravil timskega dela” oz. dogovora o sodelovanju Sodelovalna faza: obdobje usklajenosti; oba součitelja čutita, da “skupaj dosežeta več, kot bi vsak sam”.

  29. TIMSKO POUČEVANJE Dva ali več učiteljev skupno načrtuje, izvaja in vrednoti učni proces v isti skupini(oz. skupinah) dijakov ter spremljain ugotavlja doseganje učnih ciljev ►TIP B: dva ali več učiteljev TESNO SODELUJE pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju učnega procesa in ugotavljanju učnih dosežkov dijakov, vendar ne poučujejo vsi iste oz. celotne skupine dijakov oz. ne poučujejo iste skupine dijakovsočasnooz. ne izvajajo skupaj vseh faz učnega procesa TIP A: DVA učitelja(optimalnavelikost)SOČASNOpoučujeta ISTO skupinodijakov, praviloma (ali večinoma) tudi v istem prostoru – INTERAKTIVNO TIMSKO POUČEVANJE(t.i. pairteaching, tandemsko poučevanje)

  30. Skladnost učnih stilov učiteljev Časovna zahtevnost skupnih priprav velika velika srednja srednja majhna majhna

  31. INTERAKTIVNO TIMSKO POUČEVANJE

  32. OBLIKE INTERAKTIVNEGA TIMSKEGA POUČEVANJA

  33. Dejavniki, ki določajo/vplivajo na izbiro oblike interaktivnega timskega pouka • Značilnosti in potrebe dijakov: • “nemirni” vs. “zaspani” razredi • Značilnosti in potrebe učiteljev v timu: • zelo sorodni vs. zelo različni učni stili • Zahteve in značilnosti programov in učnih načrtov (učni cilji, didaktična priporočila): • zelo strukturirane vs. manj strukturirane učne dejavnosti • Pragmatične(situacijske in materialne) okoliščine: • velikost prostora vs. glasnost dejavnosti

  34. Kolaborativno (oz. dialogično) TP • Dvaučitelja SOČASNO poučujeta V NENEHNEM MEDSEBOJNEM DIALOGU. • Poukpraviloma načrtujeta in izvedetaponačelihsodelovalnegaučenja(delo v skupinah z ustrezno izbiro dejavnosti in strukturo nalog itd.). • Odigrata npr. prizor iz drame, simulirata debato o aktualnem političnem vprašanju itd. Tradicionalno timsko poučevanje • DvaučiteljapoučujetaSOČASNO in VZPOREDNO, a izvajata RAZLIČNE, vendar soodvisne UČNE DEJAVNOSTI. • Eden npr.ustnorazlaga novo snov, druginatabloaliprosojnicorišemiselnivzoreczarazlaganosnov; eden na tablo ali prosojnico rešuje matematično enačbo, drugi pojasnjuje miselni proces ipd.

  35. Suportivnotimsko poučevanje • EDEN POUČUJE, DRUGI OPAZUJE (učitelja ali dijake) • Dvaučiteljasta v razredu SOČASNO, a izvajata RAZLIČNE in le posredno povezane dejavnosti. Pouk izvaja en učitelj, drugi pa ga opazuje kot kritični prijatelj (kolegialno učenje → protokol medsebojnega oz. vzajemnega opazovanja). - Pouk izvaja en učitelj, drugi pa opazuje dijake (vse ali posamezne).

  36. Komplementarno - alternacijsko TP • OBA POUČUJETA: • Dvaučiteljapoučujeta SOČASNO in VZPOREDNO, a izvajata RAZLIČNE in le posredno povezane dejavnosti. • Eden izvaja učni proces, drugi kroži in nadzoruje, kako dijaki delajo. - Eden izvaja učni proces za večino dijakov, drugi pomaga tistim, ki ne sledijo ritmu in tempu učne ure, da lažje dohajajo druge. • Dva učitelja SOČASNO, a ZAPOREDNO poučujeta tako, da • si razdelita učne dejavnosti oz. faze učnega procesa ali pa • iste dejavnosti izvajata z različnimi podskupinami dijakov, ki rotirajo med njima. • Eden npr. uvede in razloži novo učno snov, drugi jo z učenci ponavlja in utrjuje itd. - t.i. notranja rotacijarotirajo lahko tudi dijaki od enega učitelja do drugega, kadar gre za delo v manjših skupinah.

  37. Paralelno timsko poučevanje • Oddelek se RAZDELI na dve skupini. Pouk se praviloma izvaja v ločenih prostorih (zunanja delitev). Vsak učitelj poučuje svojo skupino, da doseže ISTE UČNE CILJE na osnovi iste učne snovi in praviloma ob enakih učnih dejavnostih (kadar učna metoda, npr. projektni pristop, terja manjše skupine učencev ipd.) Diferencirano timsko poučevanje • Oddelek se RAZDELI na dve skupini. Pouk se praviloma izvaja v ločenih prostorih (zunanja delitev). Delitev v skupinetemeljinapredznanju oz. zmožnostihučencev, njihovih učnih stilih, interesih ipd. Vsak učitelj poučuje svojo skupino, a z diferenciranimi cilji, vsebinami, dejavnostmi itd. ( dopolnilno, dodatno, ponovitveno timsko poučevanje)

  38. Delavnica 3 – Delovni list 5: Načrtovanje kurikularne povezave • Izdelajte okvirni izvedbeni načrt za kurikularno povezavo, ki ima naslednji skupni cilj in pričakovani rezultat: • Skupni cilj: RAZVIJANJE (KRITIČNE) MEDIJSKE PISMENOSTI • Pričakovani (skupni) rezultat: (DIJAKOVA) ZMOŽNOST ZA KRITIČNO PRESOJO POMENA, DELOVANJA IN VPLIVA MEDIJEV TER ZMOŽNOST PREUDARNEGA NAČRTOVANJA IN UPORABE MEDIJEV • Upoštevajte predlogo, ki ste jo dobili na seminarju. Izberite le tiste predmete, ki jih poučujejo učitelji vaše skupine …

More Related