1 / 24

Plačilni promet in plačilni instrumenti

Plačilni promet in plačilni instrumenti. Pripravila: Marija Brenk, Raiffeisen Krekova banka d.d. Oktober 2006. Vsebina. Plačilni promet Plačilni sistemi danes Plačilni sistemi v Evro okolju Aktivnosti ob prehodu na Evro Obdobje uvedbe evra 2. Plačilni instrumenti

ulf
Download Presentation

Plačilni promet in plačilni instrumenti

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Plačilni promet in plačilni instrumenti Pripravila: Marija Brenk, Raiffeisen Krekova banka d.d. Oktober 2006

  2. Vsebina • Plačilni promet • Plačilni sistemi danes • Plačilni sistemi v Evro okolju • Aktivnosti ob prehodu na Evro • Obdobje uvedbe evra 2.Plačilni instrumenti • Plačilni nalog (papirni, elektronski) • Čeki • Posebna položnica in posebna nakaznica 3.Tarifa v evro okolju 4. Razprava

  3. Plačilni sistemi Domači plačilni sistemi: • Sistem Bruto Poravnave v Realnem času (BPRČ) - vsa nujna plačila - plačila nad ali enako 2 mio SIT • Sistem Giro kliring - plačila do 2 mio SIT Euro plačilni sistemi: • Target - nujna plačila - vključitev 4. julija 2005 preko nemške centralne banke • STEP2 (zneski do 50.000 Evrov) - vključitev 8. novembra 2004

  4. Spremembe v plačilnih sistemih po uvedbi evra Plačila velikih vrednosti (v državi in čezmejna plačila): Sistem TARGET Plačila majhnih vrednosti v državi: Sistem Žiro kliring Plačila majhnih vrednosti v EUR v evroobmočju: STEP2 Sistem BPRČ ugasne. Mejni znesek za posredovanje plačil v sistem Žiro kliring znaša 50.000 EUR.

  5. Plačilni sistemi in prehod na Evro Zadnji delovni dan za medbančne sisteme v SIT je 29.12.2006. Sistem BPRČ: do 21.30 ure (po 20. uri se izvajajo medbančne transakcije) Sistem Giro kliring: do 20.00 ure Zadnji delovni dan za poslovanje s strankami: 29.12.2006 Vsaka banka določi individualno uro za sprejem plačilnih nalogov. Vse transakcije v SIT, ki jih banke prejmejo po zaprtju plačilnih sistemov od 29.12.2006 – 3.01.2006, bodo poravnane 3.1.2006 v EUR.

  6. Obdobje uvedbe evra (1.1.2007 – 14.1.2007) • Poleg tolarskih bankovcev in kovancev, je zakonito plačilno sredstvo tudi evro. 2. Možno je plačevanje s tolarji: • v trgovinah in gostinstvu • Nakazovanje gotovine, to je za plačilo obveznosti v gotovini • Izplačila in dvigi gotovine v SIT ne bodo dovoljeni (dnevnice) 3. Negotovinski plačilni promet poteka v evrih. • Tolarje je možno zamenjati v banki vključno do 1.3.2007 v banki ali Banki Slovenije, po tem datumu pa le še v Banki Slovenije.

  7. Plačilni instrumenti Glavna načela: • Banka pri sprejemu plačilnih nalogov ne popravlja dokumenta in ne preračunava zneskov na dokumentih. • Banka sprejema po 1.1.2007 plačilne naloge le v EUR valuti - izjema so posebne položnice. • Vizualno razlikovanje med obrazci. • Nov standard plačilnih instrumentov je dopolnjen z IBAN oznako. • Poenotena uporaba plačilnega instrumenta za plačevanje v EUR tako doma kot čez mejo.

  8. Plačilni nalog Pravilo: banka pri sprejemu plačilnih nalogov po 1.1.2007 ne popravlja dokumenta in ne preračunava zneskov na dokumentih. Banka po 1.1.2007 prejme plačilne naloge le v EUR oz. ga plačnik prepiše v plačilni nalog z valuto EUR na osnovi naloga, ki je izpolnjen v SIT. Za plačila v EUR se uporablja spremenjen obrazec plačilnega naloga z namenom razlikovanja naloga, ki je izdan v SIT.

  9. Obrazec BN02

  10. Čeki • Novi blanketi za čeke, ki se glasijo na EUR. • Upoštevan standard z oznako IBAN • Banke zagotovijo ločevanje in pravilno uporabo čekov • Čeke, izdane v decembru v SIT, ki zapadejo v plačilo 1.1.2007, banke sprejemajo do 15.1.2007.

  11. Posebna položnica in posebna nakaznica • Uvedba nove posebne položnice, ki omogoča razlikovanje od tiste izstavljene v SIT – PP02. • Posebne položnice, ki imajo zapadlost plačila po 1.1.2007, izdajatelji izdajo obvezno v EUR in v novem standardu posebne položnice. • Posebne nakaznice, ki imajo datum izplačila po 1.1.2007, izdajo izdajatelji obvezno z uporabo nove nakaznice v EUR valuti,na novem obrazcu PN03.

  12. Novi standard obrazca posebne položnice

  13. Položnice s SIT valuto Za položnice izdane v SIT, z zapadlostjo pred 31.12.2006, ki jih bo stranka predložila v plačilo po 1.1.2007, veljajo posebni pogoji: • Izdajatelji zagotovijo poleg SIT tudi EUR znesek, natisnjen nad zneskom v SIT. Banke tako opremljene posebne položnice sprejmejo v plačilo in po strojno včitanih zneskih v SIT ročno vnesejo znesek v EUR kot popravek. • Če znesek v EUR ne obstaja, ga na osnovi priloženega računa prepiše na “SIT” položnico in jo podpisano predloži banki v plačilo (zakon o dvojnem označevanju cen: znesek je naveden v obeh valutah, na položnici pa v SIT) • Če na posebni položnici ni zneska v EUR, se preračun izvede na bančnem okencu, pri tem pa plačnik kot nalogodajalec s podpisom potrdi pravilnost preračunanega zneska.

  14. Posebna položnica • Plačnik lahko banki predloži posebno položnico PP01, na katerih je v polju Namen nakazila tudi vrednost v evrih, v plačilo tudi po 1.1.2007 vendar najkasneje do 31.1.2007. • Banka prejeto posebno položnico PP01, ki ima izpisan evro znesek v polju Namen, obdelala po standardu nove evro posebne položnice PP02, v višini evro zneska navedenega na posebni položnici PP01. • Banka posebne položnice PP01 brez predtiskanega evro zneska in/ali prejete v plačilo po 1.2.2007 zavrne. Plačnik mora izstaviti novo posebno položnico oz. plačilni nalog. • Izdajatelji obvezno uporabljajo/izdajo nove posebne položnice PP02 koncem leta 2006 in/ali z datumom zapadlosti po 1.1.2007 - spremeni se vrednost v OCR liniji v polju Tekst in sicer iz »11« na »22«.

  15. Bančni avtomati • Prehod na evro valuto se bo izvedel z bankovci za 10 in 20 EUR. • Bankomati ne bodo delovali dne 31.12.2006 od 21. do 24. ure. • Po 1.1.2007 bo možno plačevati na bankomatih le nove posebne položnice, ki bodo izdane v evrih in bodo imele v OCR zapisu oznako evro.

  16. Uredba čezmejnih plačil v evrih 2560 Namen: • Izboljšati storitve čezmejnih nakazil in njihovo učinkovitost. • Zagotoviti hitra, zanesljivejša in cenejša nakazila z enega konca skupnosti na drugega. • Uskladitev stroškov za čezmejne transakcije s stroški za notranje transakcije in s tem odpraviti ovire za nemoteno delovanje notranjega trga z namenom okrepiti zaupanje v evro. • Potrošnik ima možnost oceniti stroške za čezmejno plačilo • Postopna odprava obveznosti v zvezi s poročanjem za plačilnobilančno statistiko.

  17. Uredba čezmejnih plačil v evrih 2560 Vsebina: • Provizija za čezmejna nakazila v evrih za vrednosti do 50.000 evrov, je enaka proviziji za skladna nakazila v evrih, opravljena znotraj države članice, v kateri je sedež institucije, ki opravi nakazilo. • Banka je dolžna obvestiti komitenta o zaračunanih provizijah. • Banka vsaki stranki na zahtevo predloži njeno mednarodno številko bančnega računa (IBAN) in identifikacijsko kodo banke (BIC). • Stranka na zahtevo pošlje instituciji IBAN prejemnika in BIC banke, pri kateri ima prejemnik odprt račun. Če stranka ne zagotovi teh podatkov, ji lahko banka zaračuna dodatne stroške. • Banke uporabljajo na bančnih izpiskih IBAN in BIC kodo. Ta uredba je v celoti zavezujoča in se uporablja v vseh državah članicah.

  18. Čezmejna plačila Čezmejno plačilo mora izpolnjevati naslednja dva pogoja: • nalogodajalec in prejemnik plačila sta v dveh državah EU (teritorialni pogoj) • valuta plačila je valuta ene izmed držav EU: evro, britanski funt, danska krona in švedska krona (valutni pogoj). Primeri čezmejnih plačil in plačil v tujino:

  19. Pogoji za avtomatsko obdelavo plačilnega naloga • Nalogodajalec mora zagotoviti mednarodno oznako računa IBAN prejemnika in identifikacijsko oznako njegove banke. 2. Znesek mora biti manjši od 50.000 EUR. • Upoštevajo se le čezmejna plačila v evrih. • Stroški - Opcija SHA

  20. IBAN in BIC • Primer IBAN: ISO oznaka države (SI) Dodatna kontrolna številka (56) IBAN: SI56 in vaša številka TRR => SI56 2410 0101 0119 976 2. Primer BIC kode RKB: KREKSI22 - oznaka banke: 4 znaki • oznaka države: 2 znaka • oznaka lokacije: 2 znaka • oznaka podružnice: 3 znaki

  21. IBAN • Vsaka država uporablja svoj IBAN. • Struktura IBANov tujih držav je objavljena na spletnih straneh. • Dodatni stroški pri neuporabi IBAN številke računa.

  22. Stroški v čezmejnem in plačilnem prometu s tujino Vrste stroškov: • BEN – stroške transakcije nosi koristnik. Banka pošiljateljica zmanjša originalni znesek nakazila za svoje stroške • OUR – vse stroške nosi nalogodajalec – prejemnik prejme polni znesek • SHA – delitev stroškov na nalogodajlca in prejemnika sredstev.

  23. Vpliv uvedbe Uredbe v članicah EU • Včasih brezplačne storitve banke zaračunavajo. • Povišanje letnih članarin za uporabo kartic • Dvigi na bankomatih niso brezplačni • Znižanje tarif za čezmejna plačila

  24. V P R A Š A N J A ?

More Related