1 / 15

Univerzitetite vo 21ot vek: Finansirawe na univerzitetite

Univerzitetite vo 21ot vek: Finansirawe na univerzitetite. Prof. d-r Georg Vinkler Pretsedatel, Evropska univerzitetska asocijacija Rektor, Univerzitet vo Viena, Avstrija Skopje, 9 mart 2009. Univerzitetite na pragot na 21ot vek ( Ralf Dehrendorf 2000 ) I.

yan
Download Presentation

Univerzitetite vo 21ot vek: Finansirawe na univerzitetite

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Univerzitetite vo 21ot vek: Finansirawe na univerzitetite Prof. d-r Georg Vinkler Pretsedatel, Evropska univerzitetska asocijacija Rektor, Univerzitet vo Viena, Avstrija Skopje, 9 mart 2009

  2. Univerzitetite na pragot na 21ot vek(Ralf Dehrendorf 2000) I • Ne postoi edna edinstvena ideja za univerzitet, univerzitetite se “zbir od institucii koi nemaat jasno odredeni granici, nitu pak bazi~no jadro”. Golem del od instituciite ja transformiraat informacijata vo znaewe i go kombiniraat sozdavaweto i ra{iruvaweto na znaeweto so (visoko) obrazovanieto.

  3. Univerzitetite na pragot na 21ot vek(Ralf Dehrendorf 2000) II • Univerzitetite treba uspe{no da: • sozdavaat energi~ni i inovativni sistemi: da istra`uvaat novi oblasti na znaewe, novi teorii i aplikacii, novi metodi na nastava, da ja nadminat stagnacijata • pottiknuvaat otvorenost kon nadvore{niot svet i da ostvarat kontakt • diskutiraat na temi koi se od va`nost za javnosta

  4. Univerzitetite na pragot na 21ot vek(Agenda za modernizacija 2006, Komisija na EU) • vospostavuvawe na podednakov pristap do obrazovanie • razvoj na stru~nosta vo istra`uvaweto • urivawe na granicite koi gi opkru`uvaat evropskite univerziteti • obezbeduvawe na soodvetni ve{tini i kompetencii za pazarot na trud • sozdavawe na edinstvena avtonomija i nadle`nost na univerzitetite • smaluvawe na finansiskiot jaz, taka {to 2% od BDP }e se namenat za visokoto obrazovanie do 2015 god. (a 3% od BDP }e se namenat za nau~no istra`uvawe), so {to se postignuva efektivno finansirawe

  5. Zna~ajnosta na “otvorena nauka” za op{testvata na znaewe Vo op{testvata na znaewe, novosteknatoto znaewe treba da se generira i ra{iri preku zabrzano izdavawe, so otka`uvawe od (intelektualnite) prava nad nego. So toa: • studentite dobivaat pristap do najdobroto i aktuelno znaewe • se pottiknuva generiraweto na ponatamo{noto znaewe • se vnesuvaat najnovite rezultati vo sistemot na inovacii. „Otvorenoto op{testvo” predizvika {iroki pozitivni nadvore{ni efekti i povlekuva javno finansirawe na univerzitetite.

  6. Problemi pri vospostavuvaweto na „otvoreno op{testvo“ • problem so stimuliraweto: Kako da se nagradat istra`uva~ite za tie da se otka`at od svoite prava nad znaeweto preku zabrzano izdavawe? Kako da se sozdadat pari~ni i hierarhiski nagradi za istra`uva~ite? • problem pri izdavaweto: kako da se kombiniraat pristapot, konzumiraweto, upotrebata i vlijanieto so finansiskite pra{awa (otvoren pristap)?

  7. Koegzistirawe na “otvorenoto op{testvo” so akademskiot-delovniot odnos • na koj na~in odnosot me|u akademijata-delovniot svet vlijae vrz nau~nata produktivnost? • kakvo e vlijanieto vrz finansiraweto i statusot na univerzitetite? • povolni diplomi?

  8. Univerzitetot • Univerzitetite se institucii koi efektivno mo`at da se spravat so “otvorenoto op{testvo” i da sozdadat vrski so op{testvoto i delovniot svet • Univerzitetite gi razre{uvaat osnovnite problemi pri kreativnata rabota(neobzirnost za naporite na akademskiot kadar i za vrednosta na nivnite ishodi); univerzitetite dodeluvaat pari~ni i hierarhiski nagradi • Na univerzitetite im e potrebna akademska, organizaciona, kadarska i buxetarna avtonomija za da imaat uloga na avtonomni agenti vo op{testvoto na znaewe • Univerzitetite si go odbiraat sopstveniot profil, misija i vrednosti • Sovremeni strukturi na upravuvawe (“za ostvaruvawe na celta”)

  9. Univerzitetski sistem • Raznovidnost i dinamika na univerzitetite: variraat od univerziteti posveteni na istra`uvaweto so globalno vlijanie, regionalni univerziteti koi se dvi`e~kata sila na inovaciite, do univerziteti posveteni na nastavata • Pottiknuvawe na konkurentnosta i sorabotkata • Potiknuvawe na mobilnosta kaj studentite i nastavniot kadar (zaedni~ka studiska struktura, zaedni~ki postapki za obezbeduvawe na kvalitet, prava na penzija) • Podgotovki za {iroka istra`uva~ka infrastruktura (na pr. CERN)

  10. Evropska, nacionalna i regionalna politika • Evropska politika (“Bolowski proces”, Erazmus) • Nacionalna politika (oformuvawe na avtonomijata i nadle`nostite, javno finansirawe, dogovori za dostignuvawata) • Regionalna politika (inovaciona politika i politika na kohezija)

  11. Sporedba na sistemot na SAD so evropskiot sistem (I) Izve{taj za naukata, tehnologijata i konkurencijata (2008/2009), Evropska komisija • SAD 274 milion € • EU-27 213 milion € • Japonija 118 milion € • Germanija 59 milion € • Kina 30 milion € • [vajcarija 8,5 milion € • Avstrija 6,9 milion € • Turcija 2,4 milion € • Grcija 1,2 milion € (OECD, Nau~en, tehnolo{ki i industriski pregled)

  12. Sporedba na sistemot na SAD so evropskiot sistem (II) Finansirawe na visokoto obrazovanie • Javno i privatno finansirawe (OECD 2005)

  13. Rashodi za akademsko istra`uvawe kako procent od BDP, 1992/1993 nasproti 2002/2003 godina Izvor:Izve{taj za istra`uvawe i tehnologija na Avstrija 2007

  14. Finansiska struktura na rashodite za akademskoto istra`uvawe, 1993/94 nasproti 2002/2003 godina Izvor:Izve{taj za istra`uvawe i tehnologija na Avstrija 2007

  15. Sporedba na sistemot na SAD so evropskiot sistem (III)- univerziteti SAD/EU • SAD: 70-100 univerziteti naso~eni kon nau~no istra`uvawe 260 institucii koi dodeluvaat doktorsko zvawe ~4000 visoko obrazovni institucii • EU-27: 1000 institucii koi dodeluvaat doktorsko zvawe ~4000 visoko obrazovni institucii Rangirawe spored [angaj SAD EU-27 • vrvni 20 17 2 • vrvni 200 90 76 • vrvni 500 170 183 • Vo Evropa postoi {iroka osnova za istra`uvawe, no nedostigaat univerziteti koi }e izvr{at golemo vlijanie

More Related