PERIODNI SISTEM

1. PERIODNI SISTEM 1. skupina

2. OSNOVNA DEJSTVA & POJMI • Vsi elementi so zelo reaktivni, zato jih hranimo pod pertolejem in vsi so mehke, srebrno bele kovine • Vse spojine so ionske in topne • Vsi elementi, oz. njihovi atomi imajo po en elektron v svoji zunanji lupini • Atomi lahko oddajo po en elektron in tvorijo katione z nabojem 1+ • Ker je zunanji elektron daleč od jedra, ga atom zlahka odda , so vsi močni reducenti

3. Po skupini navzdol: večja oddaljenost elektrona od jedra in zato šibkejša vezanost; vez v kovinski mreži (gledano navzdol) je šibkejša (nižja tališča), narašča pa relativnost, ker atom pri reakcijah odda zunanji elektron • Fizikalne lastnosti: prevajajo električni tok so kovni in tanljivi • Kemijske lastnosti: tvorijo bazične okside tvorijo katione so močni reducenti

4. VODIK • Elektronska konfiguracija: njegov atom je sestavljen iz protona in elektrona. Tvori več spojin kot drugi elementi. Večina od njih je kovalentnih • Je plin brez barve, vonja in okusa, zgrajen iz molekul H2 • Ima najmanjšo gostoto pri sobni temperaturi in tlaku, zaradi tega so ga uporabljaliza polnjenje zrakoplovov

5. Pomemben je kot reducent • Tvori spojine z oksidacijskim številom +1 lahko pa je tudi –1, predvsem v spojinah, ki vsebujejo hidridni ion H- • Obstajajo trije izotopi vodika, kemijske lastnosti so si podobne, fizikalne pa ne • Zgodovina elementa : je eden od najstarejših v vesolju in je nastal v prvih minutah po nastanku vesolja • Odkritelj: Henry Cavendish • Nahajališče: v atmosferi le v sledovih, prevladuje v stratosferi • Pridobivanje: iz metana v zemeljskem plinu s pomočjo nikljevega katalizatorja • Uporaba: tehnično hidrogeniranje in sinteze

6. LITIJ • Elektronska konfiguracija: [He]2s 1 • Agregatno stanje: trden • Opis izgleda: je najlažja kovina • Odkritelj: J. A. Arfvedson - v silikatnih mineralih. Za razliko od ostalih alkalijskih elementov se nahaja v kameninah, zato je dobil ime lithos - v grščini pomeni kamen

7. Nahajališče: minerali (kasto, spodumen, ambligoni, lepidolit) • Pridobivanje: z elektrolizo taline LiCl in KCl ter iz raztopine LiCl v piridinu • Uporaba: kot dodatek v kovinskih zlitinah za osi, za pridobivanje organokovinskih katalizatorjev, kot zdravilo pri zdravljenju manično depresivnih obolenj • Je kovina z nizkim tališčem, je mehka, lahko jo režemo z nožem

8. NATRIJ • Elektronska konfiguracija: [Ne]3s 1 • Agregatno stanje: trden • Opis izgleda: mehka kovina z močnim srebrnim leskom • Odkritelj: Humphrey Davy - izoliral ga je z elektrolizo raztaljenega natrijevega hidroksida, ime elementa izvira iz egipčanskega imena neter - soda

9. Nahajališče: šesti najpogostejši element v zemeljski skorji, vedno se pojavlja v spojinah; nahaja se v mineralih (kamena sol), naravnivodi in v organizmih • Pridobivanje: elektroliza taline natrijevega hidroksida ali s pomočjo evtektične zmesi s 60% kalcijevega klorida v Downovi celici • Uporaba: močna svetilna telesa (natrijeve pare), hladilno sredstvo v jedrskih reaktorjih, pridobivanje natrijevega cianida, peroksida, indiga, sušenje etra in drugih organskih topil, ki ne vsebujejo halogenov

10. KALIJ • Elektronska konfiguracija: [Ar]4s 1 • Agregatno stanje: trden • Opis izgleda: mehka kovina • Odkritelj: Huphrey Davy - izoliral ga je enako kot natrij; pri elektrolizi taline kalijevega hidroksida. Element je dobil ime po al kalja – arab. rastlinski pepel

11. Nahajališče: najpogostejši element v zemeljski skorji; spojine (pomembna: minerala silvin, karnalit); tudi v morski vodi, organizmih • Pridobivanje: z elektrolizo taline kalijevega hidroksida • Uporaba: kalijevo gnojilo; spojine v različne namene (kalijev hidroksid - razkužilo v kirurgiji, pridobivanje mehkih kalijevih mil in barvil; kalijev karbonat - za proizvodnjo kalijevih stekel, mil, fotografskih razvijalcev)

12. RUBIDIJ • Elektronska konfiguracija: [Kr]5s1 • Agregatno stanje: trden • Opis izgleda: kovina, na kateri na zraku nastane siva prevleka oksida • Odkritelj: Wilhelm Bunsen in Gustav Robert Kirchhoff - s spektralno analizo mineralne vode iz Bad Dürkheima. Imenovala sta ga po barvi značilnih črt v spektru. Latinsko pomeni rubidustemnordeče

13. Nahajališče: spremljevalec kalija v izvirih mineralnih vod, v solnih ležiščih in kamninah (lepildolit) • Pridobivanje: iz kloridov in dikromatov(VI) ob segrevanju s kalcijem ali cirkonijem v vakuumu ali z elektrolizo taline • Uporaba: v znanstvene namene

14. rubidij - reakcija z vodo

16. CEZIJ • Elektronska konfiguracija: [Xe]6s1 • Agregatno stanje: tekoče • Opis izgleda: reaktivna kovina • Odkritelj: Robert Wilhelm Bunsen in Gustav Robert Kirchhoff – s spektralno analizo mineralne vode iz Bad Dürkheima. Latinsko pomeni caesius nebesno moder

17. Nahajališče: spremljevalec kalija v izvirih mineralnih vod, v solnih ležiščih in kamninah (majhne količine); glavni vir cezija je mineral poluks • Pridobivanje: iz kloridov in dikromatov (VI) ob segrevanju s kalcijem ali cirkonijem v vakuumu ali z elektrolizo taline • Uporaba: za fotocelice, je vir infrardečega sevanja

18. FRANCIJ • Elektronska konfiguracija: [Rn]7s1 • Agregatno stanje: tekoč • Opis izgleda: mehka kovina • Odkritelj: Margueritte Pereyd - pri radioktivnem razpadu aktinija; leta 1947 ga je poimenovala po državi Franciji

19. Nahajališče: je zelo redek element, nekaj gramov ga je v vsakem trenutku prisotnih v celi zemeljski skorji • Pridobivanje: z elektrolizo njegove soli • Zanimivost: vsi izotopi francija so radioaktivni; izotop z najdaljšo življensko dobo je 223Fr, ki ima razpolovno dobo 22 minut