1 / 9

ODPORNOST ZGRADB NA OGENJ

ODPORNOST ZGRADB NA OGENJ. AVTOR: Grega Kuselj,Damjan Pelko,Miran Kos. MENTOR: Matej Forjan. UVOD.

zytka
Download Presentation

ODPORNOST ZGRADB NA OGENJ

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. ODPORNOST ZGRADB NA OGENJ AVTOR: Grega Kuselj,Damjan Pelko,Miran Kos MENTOR: Matej Forjan

  2. UVOD Do nedavnega je nekaj zgradb, ki so doživela resne požare, so se zrušile kot posledica teh požarov. Kakorkoli, dramatično in tragično zrušenje dvojčkov svetovnega trgovinskega centra, 11 septembra 2001, ki se nista zrušila v začetnem napadu, ampak sta se zrušila v požaru, ki je nastal iz letalskega goriva. Napad na dvojčka svetovnega trgovinskega centra, v New Yorku 11 septembra 2001, je prinesel javnosti strah, da požar lahko poruši tudi velike zgradbe

  3. WTC • Dvojčka poznana kot wtc1 in wtc2, sta bila sprva odporna masivne takojšne škode povzročene z napadom letala Boinga 767-200, toda nekaj časa kasneje je ogenj povzročen z letalskim gorivom, začel nekontrolirano goreti okoli napadenega nadstropja. Zrušenje dvojčkov, in izgube življenj ki so bila povzročena,je povzročilo mrk na dejstvo, da se je 47 nadstropje wtc 7, nekaj ur kasneje tudi zrušil. Ta zgradba je doživela poškodbo z razbitki dvojčka, vendar je bil ključ pogleda to, da je bilo tako veliko število gasilcev ubitih v zrušenju dvojčkov, in da se new yorška gasilska brigada ni mogla boriti z požarom ki je bil povzročen z napadom zaradi tako veliko razsežnosti in nevarnosti požare povzročenega z napadom.

  4. POŽAR OBJEKTA • Kako bo določena zgradba reagirala na požar, je odvisno zlasti od • materiala iz katerega je zgrajena. Za skoraj vse materiale je možno • reči, da jim ogenj oziroma višja temperatura pusti določene • posledice. Predvsem gre za spremembo fizikalnih in/ali kemičnih • lastnosti (izguba trdnosti, talitev, sprememba notranje • strukture,…). • materialom je možno na več načinov izboljšati • njihove protipožarne lastnosti, oziroma jih zaščititi pred • prehitrimi spremembami Slika 1: Časovni potek tipičnega požara v objektu

  5. GRADBENI MATERIALI IN NIHOVE POŽARNE LASTNOSTI najpogosteje vgrajeni gradbeni materiali imajo naslednje požarne lastnosti: • apnenec je negorljiv material. Pri višjih temperaturah (okoli 600 • C) začne pokati in razpadati. Zaščita je možna z različnimi • premazi in ometi, ki ga zavarujejo proti požaru • opeka je požarno odporna, saj se tali šele pri 1200 C. Zid, zgrajen • iz polne opeke, debeline 10 cm ima požarno odpornost 1h, • medtem ko ima 20 cm debel zid iz istega materiala, požarno • odpornost 4h • beton, malta in podobna veziva so negorljiva. Njihova odpornost • na ogenj je odvisna od debeline sloja, vrste agregata in vsebnosti • vlage. Ometi (cementni ali apneni) se uporabljajo kot zaščita zidu • pred požarom • les je gorljiv material. Vname se že pri temperaturi 200-260 C. • Med gorenjem se les pretvarja v plast oglja (0.6 mm/min.), ki • delno ščiti notranjost . Leseni elementi, ki imajo večji presek, so zato dlje časa odporni.Varovanje lesa pred ognjem je možno z inpregnacijo lesa z vodotopnimi solmi ali premazi.

  6. Na lastnosti objekta z vidika požarnega varstva vplivajo tudi nekatere lastnosti vgrajenih gradbenih elementov: • položaj in dimenzije nosilnih gradbenih elementov, • požarne lastnosti gradbenih materialov ter požarne in druge lastnosti (nosilnost, toplotna prevodnost, specifična toplota, ojačitve, izvedbe spojev itd.) gradbenih elementov (stebri, nosilci, grede, stene, stropi itd.) • lastnosti požarno zaščitnih materialov (debelina, gostota, toplotna prevodnost, specifična toplota, izvedba) • načrtovana obremenitev elementov. • Nekateri gradbeni elementi so v času vgradnje gorljivi in vnetljivi. Tipičen primer je bitumen. • Bitumen je material, ki je lahko v plinastem, tekočem, poltrdem ali trdnem stanju. Bitumen kot gradbeni material) je črna lepljiva snov, ki je sestavljena iz ogljikovodikov in njihovih derivatov. Vnetišče bitumna je pri 248 0C. Bitumen gori in pri gorenju sprošča pare, ki so težje od zraka.

  7. RAZVRSTITEV STAVB PO POŽARNI ZAHTEVNOSTI

  8. ZAKLJUČEK Kljub temu da danes gradimo visoke in varne zgradbe, ki naj bi bile odporne na ogenj, nas lahko preseneti nesreča velikih razsežnosti. Ogenj ima svojo moč in kljub temu da ga lahko kontroliramo ob pravilni uporabi, nam lahko kot uporaba orožja uniči še tako visoke in varne zgradbe, ki naj bi bile odporne na neznosno moč ognja.

  9. VIRI www.iop.org/journals/physed www.kske.fgg.uni-lj.si/zoe/pozar_mreza.pdf

More Related