1.2k likes | 1.62k Views
CARINSKO PRAVO EU S plošni pregled ureditve 1. del. Tatjana Mlekuž Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta , november 2008. ZGODOVINA. Izvor besede: grščina - telos (konec,končno plačilo) latinščina - teloneum (dajatev) nemščina- Zoll Stari vek, srednji vek…
E N D
CARINSKO PRAVO EUSplošni pregled ureditve 1. del Tatjana Mlekuž Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, november 2008
ZGODOVINA Izvor besede: grščina - telos (konec,končno plačilo) latinščina- teloneum (dajatev) nemščina- Zoll Stari vek, srednji vek… Avstrijske dežele, Ilirske province, Kraljevina SHS, FLRJ in SFRJ Samostojna Slovenija, 8.10.1991,1996,1999,2001, 1.5. 2004
OBLIKE POVEZOVANJA IN SPODBUJANJA GOSPODARSKEGA SODELOVANJE • Območja proste trgovine • Carinska unija • Ekonomska unija
CARINSKA UNIJA • prilagoditevnacionalne carinske stopnje do 3. držav skupni carinski tarifi • prenos pristojnosti za carinske zadeve od držav članic na Skupnost • odprava carin v medsebojnem trgovanju med članicami
ZAKONODAJA EU - PRIMARNA • Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo(sprejeta:1951, veljavna:1952) • Pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti- t.i. Rimska pogodba (sprejeta:1957, veljavna: 1958) • Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za jedrsko energijo(sprejeta:1957, veljavna:1958) • Pogodba o ustanovitvi enotnega Sveta in enotne Komisije Evropskih skupnosti(sprejeta:1965, veljavna:1967)
....ter nadalje • Pristopne pogodbe in akti o pristopu: - Danske, Irske in Združenega kraljestva(sprejeta:1972, veljavna: 1973) - Grčije (sprejeta:1979, veljavna:1981) - Španije in Portugalske(sprejeta:1985, veljavna:1986) - Avstrije, Finske in Švedske(sprejeta:1994, veljavna:1995) - deseterice, vključno Slovenije(sprejeta:2003, veljavna:2004) - Bolgarije in Romunije(sprejeta:2005, veljavna:2007)
.... in še zadnje • Pogodba o Evropski uniji - t.i. Maastrichtska pogodba (sprejeta:1992, veljavna:1993) • Amsterdamska pogodba (sprejeta:1997, veljavna: 1999) • Pogodba iz Nice (sprejeta:2001, veljavna:2003) • Pogodba iz Lisbone(sprejeta:2007, veljavna:naj bi 2009!!)
UREDBE poglavitnipravni instrument enotnost pravne ureditve na celotnem ozemlju EU(unifikacija) splošno in neposrednouporabnev vseh DČ (nadomeščajo pravo DČ zevropskim pravom) v celoti obvezne DIREKTIVE doseganje začrtanihskupnih ciljev Skupnosti pot in postopki, kako doseči te cilje - prepuščeni presoji DČ neke vrste okvirni zakon Skupnosti (harmonizacija pravnih ureditev med DČ) notifikacija ZAKONODAJA EU - SEKUNDARNA
MEDNARODNI INŠTRUMENTI • mednarodne pogodbe - v okviru mednarodnih organizacij - OZN,WCO, WTO ipd., in h katerim je ES pristopila kot ena od pogodbenic • bilateralni ali multilateralnisporazumi-med državami članicami EU z drugimi državami,v njih so posebej urejena določena vprašanja carinskih postopkov • konvencije in sporazumi-v okviru tretjega stebra le med državami članicami EU (npr. Neapelj II)
NACIONALNI PRAVNI VIRI Ureditev nekaterih vprašanj ostaja v pristojnosti držav članic: • Zakon o izvajanju carinskih prepisov skupnosti - ZICPES • Zakon o davčnem postopku • Zakon o carinski službi • Zakon o inšpekcijskem nadzoru
VLOGA EVROPSKEGA SODIŠČA POOBLAŠČENO - za razlago evropskih primarnih in sekundarnih pravnih virov, - za odločanje v sporih
ZAKON O IZVAJANJU CARINSKIH PREDPISOV EVROPSKE SKUPNOSTI-ZICPES Cilji ZICPES-a so bili ureditev: • določb carinskega zakonika in drugih predpisov Skupnosti, ki dajejo pooblastila državam članicam, da področje nadalje uredijo v nacionalni zakonodaji(npr. zastopanje pred carinskimi organi, način izvajanja nadzora, pristojnosti carinskih organov v konkretnih primerih, ukrepi pri varstvu intelektualne lastnine itd.) • določb, kjer se evropski carinski zakonik sklicuje na ureditev v zakonodaji držav članic(zaseg in prodaja blaga) • področij, ki jih carinska zakonodaja skupnosti ne ureja(področje prekrškov, preoblikovanje PCP na mejnih prehodih z Republiko Hrvaško v mejne prodajalne)
PREDPISI EU, KI JIH UREJA ZICPES 1. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o uvedbi carinskega zakonika Skupnosti, vključno z vsemi spremembami - CARINSKI ZAKONIK 2. Uredba Komisije (EGS) št.2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o uvedbi carinskega zakonika Skupnosti, vključno z vsemi spremembami- IZVEDBENA UREDBA K CARINSKEM ZAKONIKU 3. Uredba Sveta (EGS) št.918/83 z dne 28. marca 1983 o skupnostnem sistemu carinskih oprostitev, vključno z vsemi spremembami- UREDBA O CARINSKIH OPROSTITVAH
...... nadalje 4. Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, vključno z vsemi spremembami- UREDBA O TARIFI 5. Uredba Sveta (ES) št.1383/2003 z dne 22. julija 2003 o carinskem ukrepanju proti blagu, osumljenem, da krši določene pravice intelektualne lastnine in o predvidenih ukrepih proti blagu, ki domnevno krši te pravice - UREDBA O VARSTVU PRAVIC INTELEKTUALNE LASTNINE (do 1. 7.1004 je veljala Uredba Sveta (ES) št. 3295/94 z dne 22. decembra 1994 o ukrepih za prepoved sprostitve ponarejenega in piratskega blaga v prosti promet, izvoz, ponoven izvoz ali za uvedbo odložnega postopka, vključno z vsemi spremembami )
ZADNJA VSEBINSKA SPREMEMBA CARINSKEGA ZAKONIKA POUDARJAM: 1. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 648/2005z dne 13. aprila 2005 o spremembah Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti* 2. Uredba Komisije (ES) št. 1875/2006z dne 18. decembra 2006 o spremembi Uredbe (EGS) št. 2454/93 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti * Gre za četrto vsebinsko spremembo in dopolnitev Carinskega zakonika
TEMELJNI RAZLOG ZA SPREMEMBO • varstveni in varnostni koncept - zmanjšanje tveganj za Skupnost, njene državljane in trgovinske partnerje pri vnosih/ iznosih blaga v/iz Skupnosti • določitev okvira za obvladovanje tveganj z namenom zagotovitve sorazmerja med carinskimi kontrolami in olajševanjem zakonitega trgovanja
OSNOVNI POJMI CARINSKO OBMOČJE: Ozemlje vseh držav članic EUz izjemami: a) določena ozemlja, čeprav so del državnega ozemlja držav članic, ne sodijo v okvir carinskega območja Skupnosti npr: -v Nemčiji - Otok Helgoland in območje Bzsigen; -v Franciji - prekomorska ozemlja in območje Saint-Pierre, Miquelon in Mayotte, - v Španiji - območje Ceute in Melille; - v Italiji - občine Livigno, Campione d Italia in notranje vode jezera Lugano;
…še o carinskem območju b) določena ozemlja, ki so sicer izven državnih ozemelj držav članic, se kljub temu prištevajo v okvir carinskega območja Skupnosti: - sedaj le še Kneževina Monako OPOMBA:do pristopa Avstrije k EU sta območja Jungholz in Mittelberg štela kot sestavni del nemškega dela evropskega carinskega območja Območje Republike San Marino danes ni več sestavni del evropskega carinskega območja, trgovina temelji na posebnem sporazumu o trgovini in carinski uniji
DEFINICIJE ZNANE ŽE IZ CARINSKEGA SISTEMA PRED ČLANSTVOM SLOVENIJE V EU (odločba, carinski organ, carinsko dovoljene rabe in uporabe blaga, carinski postopki , carinski dolg, deklarant , deklaracija, carinski urad vstopa, izstopa, uvoza, izvoza, predložitev blaga carini , itd...) NOVOST: SKUPNOSTNO IN NESKUPNOSTNO BLAGO OP: enako kot prej “carinsko” in “domače blago”
KAJ JE BLAGO? V carinskem smislu je to vsaka premična stvar, ki je v oblasti človeka, je v pravnem prometu in se lahko uvrsti v carinsko tarifo (lahko pa je tud stvar za katero carinska tarifa tako določa npr. elektrika)
SKUPNOSTNO IN NESKUPNOSTNO BLAGO • SKUPNOSTNO BLAGO: - v celoti pridobljeno in ne vsebuje blaga, ki je bilo uvoženo iz drugih območij - uvoženo blago, ki je bilo sproščeno v prost promet - pridobljeno ali proizvedeno iz uvoženega blaga, ki je bilo sproščeno v prost promet ali iz v celoti pridobljenega blaga • NESKUPNOSTNO BLAGO - vse kar ni skupnostno blago (negativna definicija)
CARINSKO DOVOLJENA RABA ALI UPORABA BLAGA JE: • vnos blaga v carinski postopek • vnos blaga v prosto cono ali prosto skladišče • ponovni izvoz blaga s carinskega območja Skupnosti • uničenje blaga • odstop blaga državni blagajni
CARINSKI POSTOPKI SO: • sprostitev v prosti promet • tranzit • carinsko skladiščenje • aktivno oplemenitenje • predelava pod carinskim nadzorom • začasni uvoz • pasivno oplemenitenje • izvoz
TVEGANJE KAJ JE TVEGANJE? Je verjetnost primera(v zvezi z vstopom, izstopom, tranzitom, prenosom in posebno uporabo blaga, ki se giblje med carinskim območjem Skupnosti in tretjimi državami, in pri prisotnosti neskupnostnega blaga),ki: • preprečuje pravilno uporabo ukrepov Skupnosti ali nacionalnih ukrepov ali • ogroža finančne interese Skupnosti in njenih držav članic, ali predstavlja grožnjo varstvu in varnostiSkupnosti, javnemu zdravju, okolju ali potrošnikom
OBVLADOVANJE TVEGANJ POMENI SISTEMATIČNO PREPOZNAVANJE TVEGANJ IN IZVAJANJE VSEH UKREPOV, POTREBNIH ZA OMEJITEV IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJU Vključuje dejavnosti: • kot so zbiranje podatkov in informacij • analizo in oceno tveganja, • predpisovanje in izvajanje ukrepov in redno spremljanje in pregled postopka in njegovih izidov, na temelju mednarodnih, Skupnostnih in nacionalnih virov in strategij- računalniška podpora
POOBLAŠČENI GOSPODARSKI SUBJEKT - AEO(Authorised economic operator) POMEN? • Gospodarski subjekt, ki pridobi status “AEO” je upravičen do OLAJŠAV pri carinskih kontrolah glede varnosti in varstva oziroma do POENOSTAVITEV, predvidenih v carinskih predpisih • POMEMBNO: Status AEO, ki ga podeli ena DČ, priznajo vse DČ, ne daje pa v drugih DČ pravice do avtomatičnega koriščenja poenostavitev
MERILA ZA PODELITEV STATUSA AEO • vodenjeustreznih evidenco zagotavljanju skladnosti s carinskimi zahtevami, • zadovoljiv sistemvodenja poslovnih oz.transportnih evidenc, ki omogočajo ustrezne carinske kontrole, • dokaz o finančnisolventnosti (če je primerno), • ustrezni varstveni in varnostni standardi(kadar je potrebno)
KOMU SE LAHKO PODELI ? Vsakemu gospodarskemu subjektu: • s SEDEŽEM na carinskem območju Skupnosti (izjema mednarodni dogovori) • ob izpolnjevanju predpisanih MERILglede: - kontrolnega sistema subjekta, - finančne solventnosti in - upoštevanja predpisov SPREJEMANJE VLOG ZA PRIDOBITEV STATUSA OD 1.1.2008 (trenutno: v SLO ENO dodeljeno, 18 vlog)
PREDNOSTI AEO • po svetu bodo spoznani kot varni in zanesljivi poslovni partnerji v mednarodni trgovini • prejeli bodo nižjo stopnjo tveganja v sistemu za analizo tveganja • fizični pregledi in pregledi dokumentov se bodo pri njih izvajali redkeje kot pri ostalih gospodarskih subjektih • če bo določen fizični pregled, bodo imeli prednost pred ostalimi • podpisi različnih sporazumov o skupnem carinskem sodelovanju jim lahko omogočijo hitrejši postopek tudi na mejah med tretjimi državami • manjše zahteve glede podatkov v izstopnih in vstopnih skupnih deklaracijah po 1.7.2009 za imetnike potrdila AEO – varstvo in varnost • ugodnejši položaj pri uporabi poenostavljenih carinskih postopkov • Opravljanje poslov zastopanja tudi v drugih DČ
SPREJEMANJE IN SPREMINJANJE ODLOČITEV • opredelitev okvirnih določb o sprejemanju odločitev • opredelitev spreminjanja ali odprave odločitev • podrobnosti za določitev postopkovnih določb je prepuščena nacionalnim zakonodajam držav članic
...ŠE O ODLOČANJU... • obveznost predložite vseh podatkov, potrebnih za odločanje • odločitev se sporoči vložniku zahteve kakor hitro je mogoče • odločitve carinskih organov morajo biti utemeljene
....IN ŠE TO O ODLOČANJU ..... • odločitve carinskih organov so praviloma takoj izvršljive • sprejeta odločitev, ki je ugodna za stranko, se lahkoodpravi z učinkom za nazaj - če temelji na nepravilnih in nepopolnih informacijah in je vložnik zahteve vedel oziroma bi moral vedeti, da informacije niso popolne in korektne in če takšne odločitve ne bi bilo mogoče sprejeti, če bi carinski organ poznal vse relevantne informacije
......TER NA KONCU • sprejeta odločitev, ki je ugodna za stranko, se lahko razveljavi ali spremeni tudi po uradni dolžnosti -če posamezen pogoj za sprejem odločitve ni več izpolnjen ali če stranka ne izpolnjuje obveznosti, ki so ji naložene z odločitvijo carinskega organa • vsakomur mora biti zagotovljena pravica do pritožbe zoper odločitve carinskih organov
CARINSKA KONTROLA SPLOŠNO PRAVILO: Carinske kontrole(razen na kraju samem)temeljijo na analizi tveganj z uporabo metod računalniške obdelave podatkov
INFORMACIJE Generalno: pravica do informacije o izvajanju carinskih predpisov, brezplačno • Zavezujoča tarifna informacija • Zavezujoča informacija o poreklu Nacionalna določba- izdaja jih GCU
VAROVANJE POSLOVNE SKRIVNOSTI PRAVILO: • Carinski organi ne sme razkriti podatka zaupne narave ali zaupno posredovanega podatkabrez izrecnega dovoljenjaosebe ali organa, ki ga je predložil. IZJEMA: • Posredovanje podatkov je dovoljeno, če so pristojni organi todolžni storiti v skladu z veljavnimi predpisi(npr. v zvezi s sodnimi postopki). Razkritje ali posredovanje podatkov: upoštevanje Direktive 95/46/ES in Uredbe (ES) št. 45/2001.
IZMENJAVA INFORMACIJ TER HRANJENJE DOKUMENTOV • IZMENJAVA INFORMACIJ: med pristojni organi DČ, drugimi organi iste DČ, drugimi DČ, EK ali organi tretje države (delitev informacij s tretjimi državami na podlagi mednarodnih sporazumov) • ROK HRANJENJA DOKUMENTOV: ne glede na uporabljen nosilec (zaradi carinske kontrole)najmanj tri koledarska leta.
NADALJNJE RAZDELAVE V ZICPES • NEKAJ DODATNIH DEFINICIJ - območje uporabe ZICPES, carinjenje blaga, običajno bivališče, organ javne uprave.... itd. • PRAVICE IN OBVEZNOSTI OSEB -deklaranta ali pooblaščenca(osebe, ki opravljajo posle zastopanj v okviru svoje dejavnosti): • sedež ali stalno bivališče na območju uporabe ZICPES • najmanj srednja izobrazba in opravljen poseben strokovni izpit- licenciranje Nadaljnja razdelava v podzakonskem aktu Vlade
KATERE ELEMENTE POZNAMO? • NARAVA BLAGA • razvrstitev blaga v carinsko nomenklaturo • določitev carinske stopnje • POREKLO BLAGA • CARINSKA VREDNOST BLAGA
POREKLO BLAGA ZAKAJ POREKLO? Da blago lahko uživa ugodnejše carinsko obravnavanje: • oprostitev plačila carine • znižanje predpisane carinske stopnje • VRSTE POREKLA BLAGA • nepreferencialno poreklo • preferencialno poreklo
NEPREFERENCIALNO POREKLO Dva kriterija za določitev: • blago je po poreklu iz tiste države, kjer je v celoti pridobljeno • iz tistedržave, kjer je bila opravljena zadnja bistvena, ekonomsko upravičena predelava ali dodelava
PREFERENCIALNO POREKLO • Na podlagi bilateralnega ali multilateralnega sporazuma-v sporazumu določena tudi pravila o poreklu blaga (prostotrgovinski sporazumi) • Na podlagi enostranskega ukrepa Evropske skupnosti- pravila so določena z Izvedbeno uredbo (Splošni sistem preferencialov- GSP)
CARINSKA VREDNOST • Zaradi pristopa k EU – nobenih novosti - pravila o vrednotenju so že prej temeljila na pravilih, dogovorjenih v okviru WTO • OSNOVNO NAČELO - carinsko vrednost praviloma predstavlja transakcijska vrednost blaga, ki je kupljeno zaradi izvoza v Evropsko Skupnost - predpisana so natančna pravila kaj se šteje za transakcijsko vrednost
…ČE TRANSAKCIJSKA VREDNOST NI USTREZNA... …uporaba pomožnih pravil po predpisanem vrstnem redu: • dogovorjena cena za blago enake kakovosti in enakih lastnosti, kupljeno za uvoz v Skupnost in uvoženo v istem ali približno istem času kot blago, ki se vrednoti • dogovorjena cena za podobno blago, kupljeno za uvoz v Skupnost in uvoženo v istem ali približno istem času kot blago, ki se vrednoti • itd... Obvezna uporaba metod po predpisanem vrstnem redu!!
...ŠE O VREDNOSTI • izkaz carinske vrednosti v carinski deklaraciji, predložitev drugih računov ali morebitnih drugih dokumentov • Posebna pravila vrednotenja - če je blago pred sprostitvijo v prost promet predmet katerega od odložnih carinskih postopkov • menjalni tečaj- referenčni tečaj Evropske centralne banke, ki ga objavlja Banka Slovenije
NOVA PRAVILA ZA VNOS BLAGA NA CARINSKO OBMOČJE SKUPNOSTI
VLOŽITEV SKUPNE DEKLARACIJE PRAVILO: Pred vnosom blaga na carinsko območje Skupnosti, pri carinskem uradu vstopa, se vloži VSTOPNASKUPNA DEKLARACIJA - SD IZJEME: - URADNO OBVESTILO namesto SD in DOSTOP DO PODATKOV iz SD v elektronskem sistemu gospodarskega subjekta - CARINSKA DEKLARACIJA, če je bila vložena pred vnosom blaga na carinsko območje Skupnosti in vsebuje najmanj tiste navedbe, ki so potrebne za SD