Center za pedologijo in varstvo okolja Višji predavatelj mag. Tomaž Prus

1. Center za pedologijo in varstvo okolja Višji predavatelj mag. Tomaž Prus PRESOJA VPLIVOV NA OKOLJE PRESOJA VPLIVOV NA TLA

2. ZA ŽIVLJENJE POTREBUJEMO TRI OSNOVNE DOBRINE: ZRAK ZA DIHANJE VODA ZA PITJE TLA ZA ??? Čemu so tla namenjena? Pridelavi hrane, krme, surovin, energetskih snovi So gradbeni material Na njih gradimo Na njih odlagamo Na njih igramo (z njimi se igramo) Na njih rastejo rastline, ki tvorijo osnovo za naravne (zanimive, zavarovane) habitate, parke, vrtove,… (cenimo po naravnosti, izgledu,….)

3. Goods and Services provided by Soil Human Health Air Biomass Production (e.g. food chain) Culture Open Water Biodiversity Soil Ground Water W.E.H. Blum, 2004

4. Fig. 1: The DPSIR Framework Applied to Soil SECONDARY PROTECTION Reform of agricultural programmes Specific regulations or directives PRIMARY PROTECTION Desertification Convention Development of a national/ regional soil protection policy Human population Land development Tourism Agricultural production Transport Industry/Energy Mining Natural events Climate change Water stress Responses Driving Forces INDIRECT (Effects on other media) Changes in population size and distribution, Loss of biodiversity, Climate change, Water stress Impact Emission to air, water and land Urban expansion (soil sealing) Infrastructure Construction De-forestation Forest fires Nutrient mining Pressures DIRECT (Changes in soil functions) State SOIL DEGRADATION Local and diffuse contamination Soil acidification Salinisation Nutrient load (soil eutrophication) or Nutrient depletion Physical degradation Biological degradation SOIL LOSS Soil Sealing Soil erosion Large scale land movements

5. Fig. 2: THE 5 MAIN SOIL RESEARCH CLUSTERS 1. Analysis of processes related to the 8 threats to soil and their interdependency: erosion, loss of organic matter, contamination, sealing, compaction, decline in biodiversity, salinisation, floods + landslides 5. Development of strategies and operational procedures for the mitigation of the threats = Responses (R) 4. Analysis of the Impacts (I) of the 8 threats, relating them to soil eco-services for other environmental compartments: - air - water (open + ground water) - biomass production - human health - biodiversity - culture Human Health Air Biomass Production (e.g. food chain) Culture Open Water Biodiversity Soil Ground Water W.E.H. Blum, 2004 3. Relating the 8 threats to Driving forces (D) and Pressures (P) = Cross linking with cultural, social and economic drivers, such as EU and other policies (agriculture, transport, energy, environment etc.) as well as technical and ecological drivers, e.g. global and climate change 2. Development, harmonisation and standardisation of methods for the analysis of the State (S) of the 8 threats to soil and their changes with time = Soil monitoring in Europe

6. Fig. 3: PRIORITY RESEARCH AREAS FOR SOIL PROTECTION AND THE MANAGEMENT OF EUROPE‘S NATURAL RESOURCES BASED ON DPSIR 1. Processes influencing soil functions and soil quality 5.Strategies and operational procedures for soil protection (Responses R) Human Health Air Biomass Production (e.g. food chain) 4.Factors (threats) influencing soil eco-services (Impacts I) Culture Open Water Biodiversity Soil Ground Water W.E.H. Blum, 2004 3.Ecological, technical, economic and social drivers of soil threats (Driving forces and Pressures, D+P) 2. Spatial and temporal changes of soil processes and parameters (State S)

8. V prostorskih analizah tla običajno obravnavamo kot zemljišče, kot omejeno parcelo, z znanim lastnikom vsega kar je v tleh, pod njimi ali nad njimi. Tla postanejo tako naravni vir, ki ga je mogoče rabiti oz. uporabljati.

9. Tla močno preoblikujejo dejavnike nežive narave Določajo (poleg klime) vrstno sestavo in življenjske združbe Iz tega sledi tudi končna podoba krajine.  

10. Dejavniki in procesi nastanka in razvoja tal so ob enem tudi dejavniki in procesi razvoja krajine. krajine

11. PV na tla izhaja iz ocene oz študije ranljivosti. Ta definira vrsto spremembe v tleh, njen način vpliva in posledice. Konkreten poseg v okolju ima lahko samo eno posledico, lahko pa tudi več. Različna tla (talni tipi) imajo različen prag tolerantnosti glede na konkretno posledico. Lahko torej rečemo, da so različna tla tudi različno ranljiva glede na konkretno spremembo oz. posledico.

12. SOIL SEALING Destrukcija tal (RAZDIRANJE) kemijska

13. Tomaz PRUS: SOIL INDICATORS Indicator The indicator represents the growth of land use for settlements and traffic in Germany measured in hectares (ha) per day.

14. - Uredba o ugotavljanju onesnaženosti kmetijskih zemljišč in gozda (Ur.l. SRS št. 6, str. 355, feb.1990). popravekUredba o mejnih… ur.l. 68/96 - Pravilnik o normativih, analitskih postopkih in metodah ugotavljanja onesnaženosti tal in vegetacije ter pogojih za uporabo nekaterih snovi v kmetijstvu in gozdarstvu (Ur. l. SRS, št. 7, str. 416, mar. 1990)delno nadomestil Pravilnik o metodah za izvajanje uredbe o vnosu…ur.l.rs 55/97 - Pravilnik za ocenjevanje tal pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti vzorčnih parcel (Ur. l. SRS št. 36, dec. 1984) - Obvezno navodilo za izvajanje pravilnika za ocenjevanje tal pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti vzorčnih parcel ( Republiška geodetska uprava, Ljubljana, sept. 1984) - Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 32, str. 1750, jun. 1993); marec 2004 –člen 3, 51,74,78,82,96,97,117

15. Zupan: ONESNAŽENOST TAL V SLOVENIJI • Po Uredbi o ugotavljanju onesnaženosti kmetijskih zemljišč in gozda (Ur. l. RS 6/90) so tla onesnažena takrat, kadar vsebujejo toliko škodljivih snovi, da se: • zmanjša njihova samoočiščevalna sposobnost, • poslabšajo fizikalne, kemijske in biotične lastnosti, • zavirata ali preprečujeta rast rastlin, • onesnažuje podtalnica oziroma rastline, • ali je zaradi škodljivih snovi kako drugače okrnjena trajna rodovitnost tal. TLA AKUMULIRAJO NEVARNE SNOVI IN OSTANEJO ONESNAŽENA TUDI, KO ONESNAŽEVANJE PRENEHA

16. Zupan: ONESNAŽENOST TAL V SLOVENIJI Zakonske osnove za izvajanje monitoringa kakovosti tal • Zakon o varstvu okolja(Uradni list republike Slovenije, 32/93, 1/96, 41/04). • Spremljanje stanja okolja (Poglavje V): tla, vode, zrak, biotska raznovrstnost • Uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (U.l. RS, 68/96, 35/01, 2/04, 29/04, 41/04) • Uredba o mejnih opozorilnih in kritičnih vrednostih nevarnih snovi v tleh (U.l. RS, 68/96) • Pravilnik o obratovalnem monitoringu tal pri vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla(U.l. RS, 55/97) • Pravilnik o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov(U.l. RS, 3/03) MONITORING KAKOVOSTI TAL V REPUBLIKI SLOVENIJI Pravilnik o imisijskem monitoringu kakovosti tal

17. Obremenljivost tal je odvisna predvsem od vrste tal (talnega tipa) ter od funkcije ki jo imajo. Najmanjše stopnje obremenljivost imajo tla, ki so že vključena v neko obliko varovanja: • tla kot naravni vir (npr. kmetijska zemljišča bivšega prvega območja) • tla kot element varovanih območij vodnih zajetij in črpališč • tla kot element naravnih varovanih območij ( naravna dediščina) • tla kot naravni vir (kmetijska zemljišča drugega območja) • tla kot element urejenih (hortikulturno urejenih) območij. • Ta tla so najmanj primerna za različne posege v prostor.

18. Strokovna vsebina pedološke karte (kot večina tematskih kart) je pogosto razumljiva le ožjemu krogu uporabnikov. Da bi postala ta informacija dostopna tudi “nepedologom”, lahko uporabimo bonitetno število (bonitetene točke), ki opredeljuje proizvodni potencial zemljišča v obliki t.i. "talnega števila".  Z ocenitvijo pridelovalnega potenciala vsake kartografske enote po metodi bonitiranja zemljišč (Obvezno navodilo za izvajanje pravilnika za ocenjevanje tal …., Ljubljana,1984), dobimo določeno število v skali od 7-100 točk za zemljišča primerna za njivsko rabo, ter 7 - 88 točk za travnike. Tako dobljeno število smo poimenovali "talno število", ki predstavlja pridelovalno sposobnost zemljišča in je določeno lastnostmi tal, ki so trajnega značaja.

19. Osnovni parametri za izračun talnega števila so: - tekstura tal - razvojna stopnja tal - matična podlaga -vodne razmere, ki so v nekaterih primerih že zajete v razvojni stopnji Dobljeno talno število je neodvisno od trenutne vrste rabe (njiva, travnik, sadovnjak, vinograd, gozd) in izkazuje le pridelovalni potencial zemljišča. Podrobneje je mogoče razlikovanje še z upoštevanjem ostalih faktorjev, kot so podatki o klimi, DMR (digitalni model reliefa) in drugih.

20. Tomaz PRUS: SOIL INDICATORS Transformation of soil properties to points by applying a common and well known method, which is slightly adapted from county to country.

21. Tomaz PRUS: SOIL INDICATORS

22. Številčno izražanje lastnosti (kakovosti) tal pa ni vedno mogoče oziroma ni zadostno. Vzroka sta dva: Vsa zemljišča ležijo v območju talnega števila zelo podobnih vrednosti Talni potencial je zanemarljivo majhen, vrednost tal pa predstavljajo neke težko merljive vrednote. Takrat si pomagamo z matrično shemo. Njena sestava je razmeroma poljubna in prilagodljiva glede na: Vrsto vpliva oz. posega Okolju posega

23. Primer matrične sheme, ki je bila uporabljena za vrednotenje vplivov na tla pri širitvi smučarske proge Skripi (Kanin).

25. Vrednotenje vplivov: nesprejemljiva obremenitev okolja nastopi, če pride do popolne odstranitve celotnega ekosistema (tudi tal) in njegove zamenjave s tehničnim objektom, ki je vir emisij. Tak vpliv imenujemo nesprejemljivo hud vpliv (4) prekomerna obremenitev okolja nastopi, če poseg trajno močno spremeni videz in delovanje (snovno-energetske pretoke) ekosistema oz. tal. Tak poseg imenujemo hud vpliv (3) pogojno sprejemljiva obremenitev nastopi, če poseg le začasno močno spremeni videz in delovanje (snovno-energetske pretoke) ekosistema (tal). Ekosistem (tla) pa se v nekaj letih zaradi naravne sukcesije regenerira ali je izvedena tehnična rekultivacija oz. renaturacija. Tak vpliv imenujemo zmeren vpliv (2)

26. še dopustna pa je obremenitev okolja oz. tal, če poseg le deloma spremeni videz ekosistema, na delovanje pa ne vpliva. Ekosistem se ne spremeni ali pa preide v novo nedegradirano funkcionalno obliko. Tak vpliv imenujemo zanemarljiv vpliv (1) na okolje (tla) ni vpliva, če je poseg v okolje kratkotrajen in podoben tradicionalnim postopkom gospodarjenja v prostoru. Tak vpliv smo uvrstili v kategorijo ni vpliva (0).

27. Nekaj primerov tal, kjer moramo biti zelo pazljivi Zelo redka v Sloveniji ! 1. Zaslanjena tla s pripadajočimi rastlinskimi in živalskimi združbani

28. 2. PODZOL

29. 3. NEKATERA IZPRANA TLA (lesivirana tla)

30. 4. RAZLIČNA ŠOTNA TLA (VISOKEGA, NIZKEGA in PREHODNEGA BARJA

31. Razpoložljivi podatki o tleh CPVO MKGP MOPE GI

32. Povezava tal z referenčno bazo NARAVA PRESLIKAVA STRUKTURA/KONCEPT INTERPRETACIJA - - TLA ŠTUDIJ KONCEPT TAL - SOLUMA ATRIBUTI IZBIRA REFERENČNI HORIZONTI T A L N A O D E J A REFERENČNA BAZA

33. Soil Profiles Data (SP) Establishing Soil Information System By the mid of 1999, the data on 1700 soil profiles have been compiled in the system.

34. Establishing Soil Information System Profile field descripition and analytical data

35. Establishing Soil Information System Profile data as a part of European database

36. Soil Pollution - printed report, part I Page 1 -Location description Page 2 - Standard soil profile description / data

37. Soil Pollution - printed report, part II Printed values Interpreted values Legend Page 3 -Inorganic substances Page 4 - Organic substances

38. Nekaj primerov: Avtoceste Golf igrišče “Arboretum” Smučarska proga Skripi (Kanin)

39. Pedocartographic unit Arable base figureSoil profile Vipava Valley Motorway crossing the agricultural area. Soil map 1:25.000 Motorway route Soils influenced in various distances from the road

40. Vpliv izgradnje avtoceste na pridelovalni potencial tal VIPAVSKA DOLINA HUD VPLIV ZMEREN VPLIV VPLIV JE ZANEMARLJIV NESPREJEMLJIVO HUD VPLIV kakor tudi za različne posege v prostor.

45. VIRI: • ARHIV CPVO • Winfried E.H. Blum: THE FUTURE OF SOIL RESEARCH IN EUROPE: WHERE DO WE STAND AND WHERE DO WE WANT TO GO?FROM TWG RESEARCH TO A EUROPEAN RESEARCH AGENDA. European Confederation of Soil Science Societies (ECSSS), University of Natural Resources and Applied Life Sciences (BOKU), Vienna/Austria • Zupan: ONESNAŽENOST TAL V SLOVENIJI

46. Tomaz PRUS: SOIL INDICATORS