672 likes | 2.69k Views
CELJSKI GROFJE. CELJSKI GROFJE. Sprva so se od leta 1130 imenovali gospodje Posavski Od leta 1173 pa po gradu Žovnek (Žovneški gospodje) Plemiške rodbine, ki so imele svoja posestva na območju današnje Slovenije so tekmovale za položaj deželnega kneza Ta položaj bi jim omogočal veliko oblasti
E N D
CELJSKI GROFJE • Sprva so se od leta 1130 imenovali gospodje Posavski • Od leta 1173 pa po gradu Žovnek (Žovneški gospodje) • Plemiške rodbine, ki so imele svoja posestva na območju današnje Slovenije so tekmovale za položaj deželnega kneza • Ta položaj bi jim omogočal veliko oblasti • Rodbine so svoja posestva večala s porokami, nakupi, dedovanjem, … • Žovneški gospodje so bili leta 1341 povzdignjeni v celjske grofe • Ti so kasneje podedovali Celje ter več posesti na Kranjskem in Koroškem
VOJNA ZA CELJE • Med Habsburžani in Celjani se je razvnela vojna, ki sta jo rešili s pogodbo. Ta je določala da preide celjska posest v roke Habsburžanom, če izumrejo moški potomci Celjanov ali obratno. • Leta 1456 je bila Habsburžanom odprta pot do celjske posesti (smrt zadnjega Celjana)
HERMAN II. • Najmogočnejši celjski grof • Zaradi njegovih zaslug med bitko pri Nikopolju leta 1396 mu je cesar Sigismund Luksemburški podelil Varaždin in druga posestva v hrvaškem Zagorju. Pozneje je prejel še Međimurje s Čakovcem in postal dalmatinski, hrvaški in slavonski ban. Po izumrtju Ortenburžanov je podedoval njihova posestva in postal deželni knez. • Umrl je oktobra leta 1434
FREDERIK II. • Bil je zadnji Žovneški gospod in prvi Celjski grof • Friderik II. je med ljudmi gotovo najbolj poznan in zaznamovan iz moške veje rodbine Celjskih. • Bil je žrtev posesivnega očeta Hermana II., ki mu ni bilo žal žrtvovati sina za dosego svojih ambicioznih političnih načrtov. • Že Herman I. je s preudarno družinsko politiko razširil sorodstvene vezi, svoj vpliv pa je s porokami širil tudi Herman II. • Leta 1406 se je pod prisilo poročil z Elizabeto Frankopansko, vendar v zakonu ni bil srečen. • Medtem se je njegov odnos z očetom sprevrgel v sovraštvo, še posebej zato ker se je zaljubil v Veroniko Deseniško
Veronika Deseniška
ULRIK II. • Knez Friderik je veliko politiko prepuščal sinu Ulriku, ki je že izza mladih let zanjo kazal velik smisel (tako je npr. 1430. leta z nemajhnim spremstvom romal na skrajni zahod evropske celine, v Compostelo, toda njegova misija je zagotovo bila posvečena tudi političnim ciljem), sam pa je upravljal celjsko kneževino. Leta 1451 je trgu Celje, kjer se je sčasoma razvil razmeroma mogočen dvor (spodnji celjski grad), podeli mestne pravice, tri leta kasneje pa je umrl. • Poročen je bil s Katarino Brankovič, s katero je imel tri otroke.