RAP DOSEŽEK

1. RAP DOSEŽEK Dr. Natalija Komljanc, Otočec, maj 2008

2. “Trudi se postati celota, če ne zmoreš, pa vsaj njen del,” Goethe. • Celota: kar je zaključeno, sestavljeno iz dopolnjujočih se elementov (SSKJ)

3. Življenje je eno samo prilagajanje. Prilagoditev = prevzetje lastnosti: • Porajanje spoznanj (Sokrat). • Boj za obstanek (Darwin). • Uravnoteženje (Piaget). (Ekvilibracija = asimilacija + akomodacija)

4. Prilagajanje = učenje Dve vrsti učenja: • Transmisija – prenos informacij brez neposrednega sodelovanja poslušalca (mehanično učenje) • Transformacija – preobrazba z rojevanjem idej (sprememba vsebine, oblike)

5. Prilagajamo (učimo) se na osnovi raziskovanja (primerjanja) (Komljanc, 2007). • Raziskovanje: opazovanje, zbiranje ali ločevanje, ali povezovanje, analiza, primerjanje (po SSKJ). • Raziskujemo s primerjanjem.

6. Življenje je prilagajanje z raziskovanjem. ALI:Življenje je učenje s primerjanjem (LLL). (Komljanc, 2007). Učimo in poučujemo sebe in druge. Ko ugotovitve sporočamo drug drugemu, se vzgajamo (po Podkonjak, 1967).

7. Vzgajanje je prilagajanje na osnovi primerjanja (Komljanc, 2007). • Primerjanje je ugotavljanje podobnosti in razlik med dvema ali več lastnostmi, značilnostmi. • Ocenjevati: določati vrednost. • Vrednotiti: ugotavljati kakovost česa • Šolsko ocenjevanje je ugotavljanje in določanje vrednosti (kakovosti) znanja na osnovi primerjanja podobnosti in razlik.

8. OBSTAJA MOČNA ZVEZA MED VZGOJO IN OCENJEVANJEM: • Vzgajanje je prilagajanje na osnovi primerjanja (Komljanc, 2007). • Ocenjevanje je prilagajanje na osnovi primerjanja. • Ocenjevanje je prilagajanje učenja poučevanja (znanja), na osnovi primerjanja aktualnega znanja (predznanja) z referenčnim (želena, pričakovana soodvisna zveza).

9. Ocenjevanje z dveh vidikov, učitelja: učenca: 1. Šolsko ocenjevanje je ugotavljanje in določanje vrednosti (kakovosti) znanja na osnovi primerjanja podobnosti in razlik (med dvema ali več lastnostmi, značilnostmi). 2. Ocenjevanje je prilagajanje učenja poučevanja (znanja), na osnovi primerjanja aktualnega znanja (predznanja) z referenčnim (želena, pričakovana soodvisna zveza).

10. V fazi formativnega spremljanja (FS) je ocenjevanje prilagajanje na osnovi primerjanja. • definicija: FS je prilagajanje (pred)znanja na osnovi primerjanja na višje ravni (standardu - obliki razvoja predznanja). 2. definicija: FS je prilagajanje pouka (učenja in poučevanja) na osnovi primerjanja predznanja posameznega učenca z referenčnim merilom (skupnim pričakovanim rezultatom).

11. Opredelitev pojmov:1. Standard Standard naj bi šolo naredil močnejšo, enako/vredno. Standardi ne pomenijo odličnosti, ampak enakovrednost. Standard ni nekaj, kar bi bil seštevek enako in odlično. Vsi pa si želimo: standard = enotna odličnost. Standard postavljajo učitelji discipline. Izobraževalci se fokusirajo na bistvo (vsebino) predmeta. Niso pa se dogovorili, kaj mora vedeti vsakdo. Iz tega razloga so učni načrti neenaki. Za standard se je potrebno vprašati: Kaj mora vedeti vsakdo? Standard ni niti povprečje ali pa le to, vsekakor pa ne odličnost (hkrati) (Gagnon, 1995).

12. Opredelitev pojmov: 2. Pričakovani rezultat • Osnova za spremembo zapisa pričakovanega rezultata je izvesti prehod iz zapisa cilja kot standarda v zapis merila za dosego pričakovanega rezultata. • Pričakovani rezultat je izjava o tem, kaj se pričakuje od učenca, da ve, zna, razume in je sposoben narediti ob koncu obdobja učenja. • Pričakovani rezultat se napiše kot način predstavitve naučenega. • Pričakovani rezultati običajno ne specificirajo kurikula (učnega načrta), ampak splošna učna področja.

13. Razlika med ciljem in pričakovanim rezultatom: • Cilj oskrbuje s smerjo poučevanja, pouka. • Pričakovani rezultat pa opisuje kaj se pričakuje od učenca, da se bo učil oz. naučil v nekem času (obdobju). Pričakovani rezultat govori o učenju samem.

14. Za tovrstno vzgojo in ocenjevanje morajo dejavniki pouka razvijati (primerjati) sedanje didaktične elemente z referenčnimi (Babuško): 1. a) pogosto zunanjo kontrolo z b) samokontrolo, 2. a) pogosto diferenciacijo v obliki ločevanja z b) zbliževanjem socialnih učnih skupin, 3. a) pogosta pravila z b) načeli (principi) delovanja, 4. a) pogostim učenjem disciplin z b) celovitim integrativnim, globalnim kurikulom

15. Ocenjevanje je spremljanje razvoja znanja (FS s prilagajanjem učenja in poučevanja) na osnovi primerjanja aktualnega znanja (predznanja učencev in učitelja) z referenčnim (pričakovanim rezultatom), na koncu obdobja prilagajanja (FS) pa ugotavljanje vrednosti (vrednotenje kakovosti) dosežka in določitev uspešnosti prilagoditve v okviru procesa vseživljenjskosti učenja (Komljanc, 2008).

16. Vrednost Programa formativnega spremljanja (Komljanc, 2005 – 2008) z vidika Goethejeve vrednote človeka

17. Diagnostika predznanja: močna, šibka znanja za ugotavljanje odstopanja referenčnega okvira “navzgor” in “navzdol”. • Diagnostika je zamrznitev procesa učenja za ugotovitev uspešnosti prilagajanja in doseženih veščin (znanja). • Referenčno merilo je osnova za vrednotenje, presojanje – primerjanje. Diagnostika je primerjanje aktualnega znanja z referenčnim (želenim).

18. Razvrščanje (taksonomija) znanja, veščin nekega področja • Taksonomija – nauk o razvrščanju (bio). • Razvrščati – delati, da se tvori vrsta (znanja). • Znanje – celota podatkov • Zmožnost /sposobnost – lastnost , da (z)more opraviti • Kompetenca – mera (obseg) odločanja glede na določeno normo • Veščina – lastnost vešč/ega – zna dobro

19. Razvrščanje znanja, veščin: • Pozna podatke /rezultat vsebina • Ima zmožnost, sposobnost /stil učenja, poučevanja • Večš/zna (praktično) uporabiti /dokaz = dosežek

20. Cilj je mesto, kamor želimo. Merilo je/so enote merjenja. Enota je dogovorjena količina merila. Primer: 5 meril dobrega cilja (po Dewey): • cilj, ki spodbuja aktivnost, • cilj, ki omogoča spremljanje doseganja želenega stanja, • cilj, ki omogoča oblikovanje individualnih navodil za njegovo dosego, • cilj, ki omogoča doseganje popolnosti/procesnost, • cilj, ki omogoča osebni akcijski načrt.

21. Proces učenja za dosego (želenega) cilja: Učenje in poučevanje za prilagajanje vsebin (kaj) učenec pozna (rezultati, podatki), zmore (osebni cilj) in mora (standard, (pričakovani rezultat). • Referenčni okvir zajema: pričakovani rezultat, taksonomsko stopnji in čas doseganja. Za proces učenja (kako) dejavnika pripravita program (akcijski načrt za procesno učenje na osnovi referenčnega okvira).

22. Proces učenja Dejavnika razvijata zmožnost/sposobnost prilagajanja, da učenec veščine, znanje uporabi v lastnem življenju. Prilagajanje (učenje) razvija učenec skupaj z učiteljem (stil učenja in metode učenja, pa tudi stil poučevanja oz. performanca – predstavljanja uporabe v življenju). Izraz “performativ” je uporabil filozof John Austin kot “proces, ki vzpostavlja resničnost”.

23. Dosežki: delovna in predstavitvena zbirka, ki predstavlja napredek učenčevega znanja na osnovi referenčnega merila (cilja). • Učitelj z učencem pripravi zbirko dosežkov (izdelki, ki so posledica prizadevanja, dela, prilagajanja). • Učitelj z učencem vrednoti napredek v procesu učenja na osnovi dosežkov (rezultatov). • Vrednotenje je primerjanje (raziskovanje) za ugotavljanje in priporočanje (razvoj predznanja v okviru LLL).

24. Dosežek z vidika dejavnikov pouka Učitelj: • analiza delovne zbirke, • izbor najboljših dosežkov, • vrednotenje (primerjanje prvega, vmesnih in končnega izdelka) za razsojo kakovosti dosežka. Učenec: Pokaži, kaj znaš. + Oceni svoje delo.

25. Presojanje s treh razvrstitvenih (taksonomskih) vidikov: • Pozna podatke /rezultat, vsebina, kaj • Zmožen je (stil, metoda učenja) opraviti • Vešč je/ zna (praktično) uporabiti – predstaviti naučeno (dokaz = dosežek) (Komljanc, 2008).