Ljubezen, trpljenje in smisel

1. Ljubezen, trpljenje in smisel doc. dr. Zdenka Zalokar Divjak, dipl. psih. specialist logoterapevt

2. Sodobna družba ne soglaša, da ljubezen kot življenjsko načelo smiselnega bivanja pomeni srečo

3. Veliko posameznikov si kot življenjsko načelo postavi: • “živiš samo enkrat” • pograbiti moraš vse, kar le moreš • preganja jih strah, da so zgrešili vsa vznemirljiva zadovoljstva, ki bi jih lahko užili

4. V ozadju teh zamisli je prepričanje • da človek doseže svojo izpolnitev z neposrednim prizadevanjem za lastno srečo, tako da postane: • prost nekoč danih obljub, • prost napora osebne odgovornosti in dolžnosti, • prost vseh zahtev, ki jih imajo drugi do njegovega življenja.

5. Kult samoizpolnitve domneva, da obljuba predanosti in zvestobe drugemu v resnici pomeni odpoved lastni individualnosti in osebni identiteti

6. Postati osebnost pomeni vključiti žrtvovanje nekaterih izkušenj z namenom, da človek globlje izkusi vrednote, ki pripomorejo k njegovi usodi in so z njo povezane.

7. Vsaka zavezanost je kakor posamezen trenutek življenja (nekaj je in nečesa drugega nikoli več ne more biti) zato je brezpogojna ljubezen tudi življenjsko tveganje (tvegamo sebe in nazaj ne moremo več)

8. Smiselno življenje vedno vključujepredanost in posvetitev drugemu medtem, ko • zabava, • veselo razpoloženje • odsotnost napetosti samo prispevajo k popestritvi življenja

9. Resnično spoštovanje sebe in občutek istovetnosti lahko najdemo samo v odsevu tistih, s katerimi smo povezani v nasprotju s sebično skrbjo in osredotočenostjo nase, ki vodita v izgubo samega sebe.

10. Ljubezen potrebuje čas in terja proces dajanja in prejemanja in nikoli ne obljublja takojšnje nagrade temveč le končno izpolnitev, ki se zgodi po preseganju samega sebe.

11. Ljubezen pomeni verjeti v nekoga ali v nekaj in nas tako pripravlja na boj, delo, trpljenje

12. Največja kriza sodobnega človeka je razkorak med napetostjo • samoizpolnitve, ki jo hoče doseči neposredno, • in samoizpolnitvijo, ki je stranski proizvod ljubezni

13. Srečen človek tudi udarce trpljenja sprejema na okopih svoje notranje sreče, v kateri je nepremagljiv. Trpljenje je vrednota zase, skrita v globinah narave in njene rasti ter zorenja.

14. Herman Cohen: “Človekovo največje dostojanstvo je trpljenje.” Šele v trpljenju in po njem se človek dotika zadnjih bistvenih življenjskih globin in tudi odpira smisel za druge (trpljenje je most do bližnjega)

15. Človekovo dostojanstvo ni v tem, da si pridobi več kot drugi, temveč v tem, da se njegov duh svobodneje in veličastneje dviga nad tegobe vsakdanjosti.

16. Trpljenje človek poplemeniti: • zmehča v njem trdoto ter ga napravi • dobrega, • sprejemljivega, • do konca razumevajočega • poglobi njegove nazore • ga napravi življensko zrelega

17. Trpljenje • je vračunano v srečo le tako, da ga • ovrednotimo in • osmislimo. Sreča je hoja za smislom življenja

18. Hoja za smislom življenja • je vse postopno prizadevanje človeštva • da se dvigne čim više • da doseže čim višjo stopnjo spoznanja • da se čim bolj zaveda sebe in svojega mesta v vsakdanu

19. Človek je edino bitje, • ki hrepeni po sreči • ki predvideva svojo smrt Nesrečen človek pomeni • odtujitev od sebe in celo zanikanje samega sebe, • odtujitev od končnega smisla in namena njegovega življenja.

20. Današnji dan nas osrečuje le toliko, kolikor je v njem tudi upanja na jutrišnjega.

21. Modrost je kažipot do sreče, ker • vidi preko prepadov, • se ne da ujeti v gosto mrežo trenutka in njegovega užitka, • ne podlega teži dneva in njegovi nadlogi.

22. Modrost ve, da sreče ni v količini užitkov marveč v kakovosti srca in njegovih del

23. Človeško življenje in njegova izpolnitev v bistvu pomenita odnos(biti z drugimi), kar pomeni, da ne morem ravnati po svoje, ne da bi to nekako zadevalo tebe.

24. Odnos pa tudi predpostavlja • izražanje • lastnih misli in • čustev • možnost • odločanja po svoje in • življenja v skladu s svojimi odločitvami

25. Upanje dela most med sedanjostjo in prihodnostjo, je izjemna, edinstvena človekova sposobnost, ker se nanaša na stvari, ki presegajo izkustveno in posredno umsko spoznanje.

26. “Presunila me je misel: prvič v življenju sem spoznal resnico, kot jo opeva toliko pesnikov in razglaša kot poslednjo modrost toliko mislecev. Resnica – da je ljubezen dokončni in najvišji cilj, za katerega si lahko prizadeva človek. Tedaj sem dojel pomen največje skrivnosti, ki nam jo lahko posreduje pesništvo, filozofija in vera: ODREŠENJE ČLOVEŠTVA JE V LJUBEZNI IN PO LJUBEZNI!” (V. E. Frankl – Man’s Search for Meaning)