Sv.-Hugo

2. Rodil se je leta 1053 na gradu Chateauneuf v Franciji, umrl pa 1. aprila 1132 v Grenoblu.Bil je plemenitega rodu, vendar vzgojen v duhu pobožnosti in preprostosti.

3. Oče Odilo je bil ugleden grof, ki je starost preživel kot kartuzijan, mati pa je pozneje kot redovnica živela v škofijskem dvorcu svojega sina. V Hugu se je, tudi po zaslugi vzgoje v domači družini, kmalu porodila želja, da postane duhovnik.

4. Po temeljitem študiju bogoslovja je bilposvečen in imenovan za kanonika v mestu Valence. Že od vsega začetka je vse svoje sile usmeril v to, da bi prenovil življenje duhovnikov in vernikov, ki so v marsičem dajali slab zgled in zahajali na stranpota.

5. Z vsem srcem se je zato zavzemal za ustanovitev kartuzijanskega samostana v Clunyju, ki naj bi začel versko prenovo vseh stanov.

6. Leta 1080 je, čeprav se je čutil nesposobnega in nevrednega, prevzel škofijo v Grenoblu, ki jo je nato vodil kar 52 let.

7. »Vem za tvoja leta in tvoje bolezni; a za dobro tvojega ljudstva imam raje tebe, starega in bolnega, kot pa kogarkoli drugega, četudi je mlad in zdrav.«Je bil odgovor papeža Honorija II., ko ga Hugo prosi za odstop.

8. Škofijo je našel zanemarjeno in izropano, pa mu jo je z vztrajnostjo uspelo duhovno popolnoma prenoviti. Osebno je bil izredno skromen, vse svoje imetje je razdal revežem.

9. Z vztrajnostjo in ponižnostjo pa je dosegel, da so ga mnogi ne samo spoštovali, pač pa tudi posnemali in sledili njegovemu zgledu.Goduje: 1. aprila, kartuzijani pa praznujejo 22. aprila.

10. Vseskozi je bil velik prijatelj kartuzijanov; svetemu Brunu in njegovim šestim tovarišem je podaril veliko posestvo v divjini, imenovano »la Chartreuse«, kjer je Bruno ustanovil Veliko kartuzijo, matični samostan reda. (Na sliki: Mati božja se je prikazala sv. Brunu in sv. Hugu)

11. Znan je »čudež svetega Huga v refektoriju« (obednici). Hugo je vstopil v obednico nekega kartuzijanskega samostana v trenutku, ko so prinesli menihom na mizo prepovedano hrano - meso. Hugo se ga dotakne in meso pri priči razpade.