410 likes | 609 Views
Lužnica – Piramida - Krn 18.04.2014 Miljko http://zadrazitprijatelje.com miljko.lesjak@gmail.com. Po štirih mesecih popolne hribovske abstinence sem spet smel tja gor. Mimo planine Leskovca, kjer so nekatere stare staje dobro prestale zimo,.
E N D
Lužnica – Piramida - Krn18.04.2014Miljkohttp://zadrazitprijatelje.com miljko.lesjak@gmail.com
Po štirih mesecih popolne hribovske abstinence sem spet smel tja gor.
Mimo planine Leskovca, kjer so nekatere stare staje dobro prestale zimo,
Sneg me je čakal kar visoko, v tistih kotanjah pod Rdečim robom so prišle na vrsto dereze. Hladno in trdo je bilo.
Izbirčen je postal ta fant. Če ni sonca, sploh noče več z mano.
Samo do tu sem sprva nameraval, pogledat, če je jezero v Lužnici še zamrznjeno. A ko si tu, se je težko obrniti nazaj.
Še pogled na Matajur in na ozelenele krnske planine, potem pa čez na senčno stran grebena.
Dva gamsa sta se iz severnih pobočij raje preselila na južno stran. Sveže zeleno je le sveže in po dolgi zimi se prileže.
Greben Škofiča, poleti tako zelo krušljiv in neprehoden, je bil zdaj zagotovo varnejši in lažji. Ga je kdo že preizkusil?
Z grebena se je odprl pogled na dolino sedmerih jezer in Triglav, …
Kot kakšna reklama za bližnje svetovno prvenstvo v nogometu je ležala na snegu, …
… a v bistvu je to le vrh spomenika (piramide po domače) na Peskih.
Veliko je še snega tukaj in človek se počuti kar majhen ob tej krogli.
Piramido od daleč ne vidiš, le slutiš lahko, kje se skriva. Zato pa v daljavi Kojca s svojo obliko kar izstopa med grebeni.
Tako našpičen, tako oster, pa še brez imena. Vsaj meni ni znano.
Maselnik in jezero v Lužnici. Poleti so se tu sprehajale dobre vile.
V Vrha nad Peski se čez Batognico in Krn odpira pogled na Dolomite.
Naravnost navzgor na Vrh nad Peski se je vzpel in na grebenu pustil sledi. Mojih na spustu se ni videlo. Pretrdo je bilo.
Prve so že pokukale skozi debelo snežno odejo. Kot spomladansko cvetje.
Krnska plošča je gladka in ravna. Če kdo ne verjame, naj vzame ravnilo.
Ta sprednja, ozaljšana z lišaji, je po obliki malo spominjala na tistega v ozadju.
Čudovito so videti te opasti tako od strani, a ko jih pogledaš od …
… zgoraj, se malo zamisliš. Pod njimi si ne bi želel prav dolgo stati.
Krnsko jezero je še pod debelim ledenim oklepom, a dolgo ne bo vztrajal.
Zdaj pa se je Gomiščkovo zavetišče že otreslo snega in „ta pridni“ so se potrudili ...
… in skopali rov v bivak. Za kakšno nočno potepanje bo prav prišel.
Planina Slapnik in cestne vijuge. Tiste ožje peljejo navzgor na Krn.
Gregorčičevo poslednje počivališče in čudovit razgled na smaragdno reko.
Z vrha je šlo naravnost navzdol. Prvič sem si zaželel, da bi imel čevlje velikosti vsaj 47 +. Kako bi šlo šele potem …
Do poti jih je že prinesel. Visoko v pobočju se je končal snežni užitek.
Ko je zmanjkalo snega, so se začeli kazati znanilci pomladi.
Z vsakim metrom jih je bilo več. Tako kot ti spomladanski svišči …
… so tudi beli žafrani prvi pokukali skozi zemljo, ki so jo prinesli talni plazovi z Batognice.
Ta dvoglavi me je spomnil na tisto prepirljivo stotnijo v hramu demokracije v naši prestolnici. Ni prav, da jih primerjam in žalim te čudovite živali.
Povratek v dolino ni bil konec tega vzpona, je le začetek novih.