1 / 21

Rastvori

Rastvori. Rastvori. Vo hemijata, pod rastvor se podrazbira homogena smesa od dve ili pove}e supstancii. Sekoj rastvor e sostaven od rastvoruva~ i rastvorena supstanca. Rastvoruva~.

coral
Download Presentation

Rastvori

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. Rastvori

  2. Rastvori Vo hemijata, pod rastvor se podrazbira homogena smesa od dve ili pove}e supstancii. Sekoj rastvor e sostaven od rastvoruva~ i rastvorena supstanca.

  3. Rastvoruva~ e supstancata {to e prisutna vo pogolema koli~ina vo rastvorot. Rastvoruva~ot mo`e da bide vo te~na ili vo gasovita agregatna sostojba.

  4. Rastvorena supstanca Supstancata {to e prisutna vo pomala koli~ina se narekuva rastvorena supstanca. Rastvorenata supstanca mo`e da bide vo gasna, te~na ili cvrsta agregatna sostojba.

  5. Podgotvuvawe na rastvori

  6. Vidovi na rastvori • Gasni rastvori - vozduhot • Te~ni rastvori – pijalocite, vodata {to ja pieme • Cvrsti rastvori - ~elikot i site leguri

  7. Terminologija kaj rastvorite -Zasiten rastvor • e rastvor {to sodr`i nerastvoren del od rastvorlivata supstanca • Pri dadena temperatura -Nezasiten rastvor • e rastvor {to sodr`i pomalku od maksimalnata mo`na koli~ina na rastvorlivata supstanca

  8. Zasiten rastvor Zasiten rastvor sodr`i i dopolnitelni ostanuvaat nerastvoreni

  9. Me{livi i neme{livi te~nostiPrimer za Me{livi te~nosti-voda i alkoholPrimer za Neme{livi te~nosti-voda i maslo, voda i oktanol i sl. Kaj neme{livite te~nosti postoi granica pome|u dvete te~nosti -prirodata odnosno polarnosta na te~nostite e taa {to naj~esto dava preliminarni informacii dali dve te~nosti }e bidat me{livi ili ne. Ako dvete te~nosti se polarni, se o~ekuva tie da bidat dobro me{livi, primer alkohol i voda (rastvorot desno na slikata). Dokolku pak ednata te~nost e polarna, a drugata nepolarna (voda i maslo, kako na slikata levo), toga{ mala e verojatnost dvete te~nosti da bidat me{livi Voda i alkohol Voda i maslo

  10. Pra{awe. Natrium sulfat e jonsko polarno soedinenie. Vo koi od slednive rastvoruva~i o~ekuvame da se rastvori natrium sulfat?

  11. Elektri~nisvojstvanarastvorite-ednoodnajkarakteristi~nitesvojstvanarastvorite e nivnatasposobnostdasproveduvaatelektri~naenergija. Ova svojstvoglavno go poseduvaatrastvoritevokoirastvorenitesupstanci se jonskisoedinenija. Jonskitesoedinenija (najgolemiot del odniv) vovoda ne postojatkakozdru`eniedinkiilikakomolekuli, tuku tie pod dejstvonavodatadisociraatnapozitivniinegativnijoni. Prisustvotonajoni {to imaatelektri~enpolne` e vsu{nostpreduslovdamo`enizrastvoriteda se prenesuvaelektrinastruja. Elektroliti se najgolem del odkiselinite, baziteisolite Jak elektrolit-e celosno joniziran vo rastvorite, NaCl Slab elektrolit -delumno joniziran vo rastvorite-ocetna kiselina, vinska kiselina, Ne-elektroliti -nejonski rastvori-takvi se na primer rastvorite na golem broj organski soedinenija {to se glavno kovalentni soedinenija-rastvor na alkohol vo voda; rastvor na eter vo voda, nafta i sl.

  12. Elektri~naspovodlivostnarastvornaalkohol (etanol) rastvorenvovoda

  13. Elektri~nasprovodlivostnaJakElektrolit-voslu~ajovimamerastvorenoNaCl-gotvarska sol vovoda

  14. Elektri~nasprovodlivostna slab Elektrolit-voovojslu~ajimamerastvornaocetnakiselinavovoda

  15. Pri~ni poradi koi doa|a do rastvorawe na supstancite vo vodaJon-Dipol Interakcii Vodata e polarno soedinenie. Taa imeno ima pozitiven del koj se nao|a na atomite na vodorod i negativen del koj e skoncentriran na kislorodniot atom. Pri rastvoruvaweto vo voda, na primer na nekoe jonsko soedinenie, pozitivnite joni od toa soedinenie bivaat privle~eni od negativniot del od molekulite na voda, a negativnite joni od jonskoto soedinenie (anjonite) bivaat privle~eni od pozitivnite delovi na molekulite od voda. Ovoj proces na rastvorawe na soedinenijata vo voda se narekuva hidratacija.

  16. Rastvorawe na jonski cvrsti supstancii vo voda

  17. Na~in na izrazuvawe na kvantitativniot sostav na rastvorite Gustina na rastvorite r -e odnos od masata na rastvorot i volumenot na rastvorot: r(rastvor) = m(rastvor)/V(rastvor) edinici se kg/dm3 -masen udel w -e odnos od masata na opredelana supstanca (rastvorena supstanca ili rastvoruva~) i vkupnata masa na celiot rastvor, se izrazuva vo procenti A-rastvorena supstanca; B-rastvoruva~ w(A) = m(A)/[m(A) + m(B)] % -masena koncentracija g-e odnos na masata na rastvorenata supstanca i volumenot na rastvorot g = m(B)/V(rastvor) edinici se kg/dm3 -koli~inska koncentracijac-e odnos na koli~estvoto na rastvorenata supstanca (molovite) i volumenot na rastvorot c = n(B)/V(rastvor) edinici se mol/dm3

  18. Koligativni svojstva na rastvorite-se svojstva {to zavisat samo od koli~estvoto na rastvorenata supstanca, a ne i od nejzinata priroda1. Zgolemuvawe na T na vriewe- DTB DTB = kB x m(B) kade kB => konstanta na povi{uvaweto na temepraturata na vriewe m(B) => molaritet na site rastvoreni supstanci vo rastvorot (m(B) = n(B)/masa na rastvoruva~)

  19. Namaluvawe na T na topewe DTf = kf x mb kade kf => konstanta na depresijata na temperatura na smrznuvawe m(B) => molaritet na site rastvoreni supstanci vo rastvorot (m(B) = n(B)/masa na rastvoruva~)

More Related