PODALJŠANO BIVANJE

1. PEDAGOŠKA FAKULTETA KOPER UNIVERZA NA PRIMORSKEM PODALJŠANO BIVANJE Seminarska naloga iz predmeta: Didaktika z izobraževalno tehnologijo Šolsko leto : 2006/2007 Izdelal: Peter Požar Mentor: Dajana Nedoh

2. PODALJŠANO BIVANJE • Osnovna šola, ki organizira poleg obveznega programa za določeno število učencev še samostojno (domače) učenje, več organizirane rekreacije, interesnih in drugih dejavnosti, več medsebojnega sodelovanja in pomoči učencem ter prehrano in zdravstveno varstvo, je osnovna šola s podaljšanim bivanjem. • COŠ in PB se ločita glede na organizacijo dela : - v COŠ se vključujejo vsi učenci; v PB pa le določena skupina učencev, ki potrebujejo družbeno pomoč: urejene pogoje za nemoten vsestranski razvoj. - v COŠ vodi pouk isti učitelj; v PB pa drugi učitelj kot pri pouku

3. Varstvo učencev, ki čakajo na nadaljevanje pouka Jutranje varstvo RAZLIČNE OBLIKE VARSTVA UČENCA Varstvo vozačev Podaljšano bivanje

4. PODALJŠANO BIVANJE Vsebuje naslednje elemente: sprostitveno dejavnost samostojno učenje ustvarjalno preživljanje časa prehrano

5. PREHRANA • Kosilo je dejavnost, v okviru katere poteka priprava na kosilo, s poudarkom na kulturi prehranjevanja, in prehrano učencev v organizaciji šole. V nižjih razredih je treba nameniti pripravi na kosilo več časa kot v višjih. Učenci: • se učijo pri jedi primerno obnašati, pravilno uporabljati jedilni pribor in pri hranjenju uživati; • spoznajo pomen higienskih navad in jih pridobivajo; • se učijo pripraviti preprostejše jedi in napitke ter hrano aranžirati in postreči; • razumejo pomen obrokov in ritem prehranjevanja; • spoznajo različne prehranjevalne navade in pomen zdrave in uravnotežene prehrane za človekov razvoj;

6. SAMOSTOJNO UČENJE • Učenci znanje, ki so ga pridobili pri pouku ali zunaj pouka, dodatno utrdijo, razširijo, poglobijo, sistemizirajo in uporabijo v novih situacijah. • Učitelj mora poznati različne oblike, tehnike in metode uspešnega učenja in možnost njihovega smiselnega prilagajanja učencem in učnim vsebinam. • Glede na to, da pri učencih koncentracija niha, je smiselno omejiti tudi čas za samostojno učenje.

7. Kaj želimo doseči? Učenci: → povezujejo, utrjujejo in poglabljajo učno snov in se učijo samostojno pripravljati na pouk →se učijo učiti različne predmete različno → se učijo načrtovati svoje delo in pripraviti delovni prostor → se učijo uporabljati različne vire → se učijo znanje predstaviti drugim →se učijo sodelovati pri reševanju skupnih nalog in s tem razvijati svoje sposobnosti za delo v skupini

8. USTVARJALNO PREŽIVLJANJE ČASA • Ustvarjalno preživljanje časa je dejavnost, ki je namenjena razvedrilu, sprostitvi, počitku in v kateri učenci nimajo učnih obveznosti. • Učitelj usmerja učence v aktivnosti, ki naj imajo določen cilj • Aktivnost poteka v okviru vsebin, ki jih ustvarjajo učenci, učitelj pa je animator dejavnosti. • Učitelj lahko učence motivira za aktivno odzivanje na aktualne kulturne, umetniške, športne in druge dogodke, ki se jim zdijo zanimivi, in jih vzpodbudi, da svoje izdelke predstavijo vrstnikom, staršem in učiteljem.

9. Kaj želimo doseči? • Učenci: • razvijajo ustvarjalnost na kulturnem, umetniškem, športnem in drugih področjih; • se naučijo izbirati in soorganizirati aktivnosti glede na svoje interese; • se učijo mnenja usklajevati z vrstniki in sprejemati različne vloge v skupini in ob tem spoznavajo sebe in druge ter se učijo sprejemati in ceniti drugačnost; • se soočajo z rezultati osebnega in skupnega dela in jih v obliki predstavitev in razstav prikažejo tudi drugim.

10. DIDAKTIČNE IGRE V PB • Igra je ena temeljnih dejavnosti tudi v podaljšanem bivanju. • Pri sprostitveni dejavnosti bomo izkoristili možnost za naključno, bolj prosto, svobodno igro, pri dejavnosti, kot je npr. samostojno učenje, pa lahko najde svojo mesto tudi didaktična igra. • Pri didaktični igri si že vnaprej postavimo jasne cilje. Kljub temu pa mora didaktična igra ohraniti vse bistvene značilnosti otroške igre, sicer izgubi svoj čar in je otroci ne sprejmejo • Pravila didaktične igre lahko spreminjamo, si jih sami izmišljamo in jih sami tudi ustvarjamo.

11. SPROSTITVENA DEJAVNOST • Sprostitvena dejavnost je namenjena počitku, sprostitvi, obnavljanju psihofizičnih moči učencev in se odvija v aktivni in pasivni obliki. Metode:Prostor: - igra - učilnica - likovno ustvarjanje - igralnica poslušanje glasbe - knjižnica - ogled videokaset - telovadnica - branje - igrišče - pogovor - okolica šole - sprehod

12. Kaj želimo doseči? • Učenci: • razumejo in doživijo sprostitev in oddih med delom kot nujni element zdravega načina življenja; • zadovoljujejo svoje potrebe po počitku, gibanju, socialnih stikih, igri; • razvijajo smisel za humor; • širijo izkušnje s področja narave, kulture, umetnosti; • se na poti do izbranega ambienta učijo primernega in prometno varnega vedenja

13. DOKUMENTACIJA VODJE ODDELKA PB • Dokumentacija učitelja v PB obsega: • letno pripravo za vzgojno-izobraževalno delo, • tedensko pripravo za vzgojno- izobraževalno delo, • dnevnik dela • zapiske o ugotovitvah pri delu v PB.

14. LETNA PRIPRAVA • Obsega: • Tedenski in dnevni razpored dela (urnik) s časovno opredelitvijo, posameznih sestavin dela • Cilje, naloge in vsebine posameznih sestavin vzgojno-izobraževalnega dela • Oblike in vsebine sodelovanja z učitelji • Sodelovanje s starši in družbenim okoljem • Druge naloge

15. TEDENSKA PRIPRAVA • oblikujemo skupaj z učiteljem razrednikom, učenci ter drugimi strokovnimi delavci na šoli, ki bodo vključeni v vzgojno-izobraževalni proces v podaljšanem bivanju. • Vsebuje vse posebnosti in podrobno členitev ciljev, vsebin in postopkov za samostojno učenje, sprostitveno dejavnost, prehrano.